Podpisi zbrani: jeseni na referendum, na katerem pa ne boste odločali o “politični policiji”

Pobudnikom zakonodajnega referenduma proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi je uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Kot so sporočili, so v Državni zbor oddali 42.004 overjene podpise, s čimer so presegli zakonsko zahtevanih 40.000 podpisov. Referendum bo po pričakovanjih izveden jeseni.

A pozor, na referendumu ne boste glasovali “proti politični policiji” (slogan, pod katerim so zbirali podpise), saj referendumska tematika in zakonska materija tega sploh ne obravnava.

Mehanizme “zaščite preiskovancev” je namreč leta 2024 izglasovala Golobova parlamentarna večina pod patronatom predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Takratna opozicija in mnogi komentatorji ter poznavalci sumijo, da z namenom preprečitve parlamentarne preiskave sumljivih poslov podjetja GEN-I in Roberta Goloba. 

Odločali bomo torej o razmeroma ozki strokovni tematiki, za kakršne pa referendumska odločanja v osnovi niso namenjena, saj naj bi se v strankarski demokraciji na referendumu odločalo o širših, bistvenih vprašanjih za družbo in državo, med drugim pišemo v komentarju.

Podpise so začeli zbirati 10. junija, zahtevano število pa so zbrali že teden dni pred iztekom 35-dnevnega roka. Pobudo so vložili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Pri zbiranju podpisov so sodelovale aktivistične nevladne organizacije – od tistih iz skupine Glas ljudstva, do inštituta 8. marec in podobnih, pa tudi sindikati, v promocijo zbiranja so se aktivno vključili levi politiki (Robert Golob, Urška Klakočar Zupančič idr.).

Nasprotniki novele menijo, da zakon odpravlja pomembne varovalke pred političnimi zlorabami parlamentarnih preiskav. Opozarjajo predvsem, da posamezniki, zoper katere bi bila uvedena parlamentarna preiskava, pred njenim začetkom ne bi mogli več izpodbijati zakonitosti akta o odreditvi preiskave na ustavnem sodišču. Po njihovem bi to omogočilo lažje politično obračunavanje in poseganje v zasebnost posameznikov, saj bi lahko preiskovalne komisije pridobivale različne osebne podatke tudi pred sodnim nadzorom.

Pobudniki zato referendum predstavljajo kot odločanje o tem, ali naj se ohranijo obstoječe varovalke za zaščito človekovih pravic in zasebnosti. Te sicer zadnjih 30 let v zakonu o parlamentarni preiskavi niso bile prisotne, uzakonila pa jih je koalicija Roberta Goloba z nosilko Urško Klakočar Zupančič.

Spomenka Hribar je ob uspešno zbranih podpisih poudarila pomen državljanske angažiranosti pri varovanju človekovih pravic, Pavel Gantar pa ocenil, da je zbiranje podpisov uspešno zaključena prva faza, zdaj pa bo treba volivce prepričati še na referendumu.

Znani pravnik je takole komentiral angažma predlagateljev:

Ne vem, kje so bili ti pobudniki, ko se je sprejemal t.i. Šutarjev zakon in je bila takorekoč celotna pravna stroka proti. In se je res grobo poseglo v nekatere najbolj temeljne človekove pravice in svoboščine, npr. pravico do nedotakljivosti stanovanja… https://t.co/JFadzrGO8a

— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) July 7, 2026

Novela zakona, ki jo je Državni zbor sprejel konec maja, prinaša več sprememb. Najpomembnejša je omejitev možnosti izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem – po novem bi lahko ustavno presojo zahtevala le še Sodni svet ali generalni državni tožilec, ne pa tudi posameznik, ki je predmet preiskave. Ta bi lahko domnevne kršitve človekovih pravic uveljavljal šele po koncu preiskave v upravnem sporu. Novela določa tudi, da Državni zbor o isti zadevi ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave, če je o njej že sprejel končno poročilo

Preberite še:

»Proti uvedbi politične policije« ali kako je laž postala normalno sredstvo javne propagande