Zdravstveni minister Tadej Ostrc je po več kot mesecu dni zaključil primopredajo na ministrstvu za zdravje in predstavil sliko sistema, ki ga je prevzel po prejšnji vladi. Po njegovih navedbah ministrstvu glede na že prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov, bolnišnice pa so v prvih petih mesecih leta ustvarile še dodatnih 22 milijonov evrov izgube.
Ostrc je poudaril, da ne gre za politično oceno, temveč za finančno stanje, ki so ga ugotovile strokovne službe po ponovnem preverjanju podatkov. Primopredajni podatki so bili namreč pripravljeni na dan 15. maja, medtem ko je novi minister resor prevzel 5. junija, zato je podpis zapisnika zavrnil, dokler ministrstvo ni dopolnilo manjkajočih podatkov.
Med odprtimi zadevami so ostali tudi postopki pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU. Pri lekarniški dejavnosti je moral novi minister tik pred iztekom roka zagotoviti, da bo Slovenija pripravila zahtevane zakonodajne spremembe in se izognila nadaljnjemu postopku ter morebitnim finančnim posledicam.
Manjkajoči milijoni in bolnišnice v rdečih številkah
Približno polovica ugotovljene luknje je povezana z obveznostmi do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z zakonom o izvrševanju proračuna iz novembra 2025 je bilo za zdravstveno blagajno predvidenih okoli 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, ministrstvo pa za izvajanje teh obveznosti v svojem finančnem načrtu ni imelo dovolj denarja.
Po ministrovih besedah manjka približno 100 milijonov evrov, dodatnih sto milijonov pa predstavlja razlika med drugimi prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.
Finančne težave se ne končajo na ministrstvu. Bolnišnice bi lahko ob nespremenjenih trendih leto zaključile s primanjkljajem med 80 in 100 milijoni evrov. Ostrc je zato napovedal sanacijske načrte za vse javne bolnišnice in iskanje notranjih rezerv. Spomnil je, da je država že lani za pokrivanje izgub namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato bodo preverili tudi merila za izplačevanje nagrad vodstvom zdravstvenih zavodov.
Toda ključni problem ni le velikost finančne luknje. Pregled je pokazal, da je prejšnja oblast za seboj pustila tudi sistem, v katerem del sprejete zakonodaje ni bil izvedljiv, pomembni nadzorni mehanizmi pa več kot leto dni niso delovali.
Zakoni brez pravilnikov, nadzori brez izvajalca
Od 20 predvidenih podzakonskih aktov k zakonu o zdravstveni dejavnosti jih je bilo ob prevzemu sprejetih le šest. Pri preostalih 14 so zakonski roki že potekli, zato posameznih delov reforme v praksi ni bilo mogoče izvajati. Med njimi je tudi pravilnik o merjenju obremenitev zaposlenih, ki je po ministrovih navedbah od 14. maja obstal na vladni službi za zakonodajo.
Več kot leto dni se niso izvajali niti izredni strokovni nadzori. Zdravniški zbornici so bila javna pooblastila odvzeta, nova ureditev pa ni bila pravočasno vzpostavljena. To je pomenilo, da pacienti in svojci ob sumu strokovne napake niso imeli polno delujočega sistemskega mehanizma za preverjanje nepravilnosti. Ostrc je napovedal ponovno vzpostavitev nadzorov in imenovanje vodstva agencije za kakovost.
Manj evropskega denarja in pregled financiranja
Zamude pri gradnji nove infekcijske klinike bodo državo stale tudi del evropskih sredstev. Namesto predvidenih 55 milijonov evrov naj bi bilo mogoče počrpati približno 35 milijonov, kar pomeni okoli 20 milijonov evrov manj od načrtovanega.
Minister je opozoril še na rast financiranja nevladnih organizacij in društev v zdravstvu: z okoli štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Napovedal je pregled namenskosti, preglednosti in učinkov porabe, ne pa še konkretnih rezov.
Nova ekipa zdaj napoveduje rebalans proračuna, finančno stabilizacijo zavodov, dokončanje manjkajočih pravilnikov ter organizacijske in kadrovske spremembe. Prva naloga pa bo dokazati, da je mogoče razmere izboljšati brez novih finančnih injekcij in brez dodatnega zmanjševanja dostopnosti javnega zdravstva.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki