Da so čakalne vrste v slovenskem zdravstvu velik problem je verjetno jasno vsakomur tudi brez mednarodne analize. A ta nam omogoči, da šele vidimo, kako drastično so se le te v Sloveniji podaljšale v času po epidemiji, medtem, ko so se v veliki večini drugih držav istočasno krajšale.
Sicer pa stanje slovenskega zdravstvenega sistema ni tako katastrofalno, v nekaterih metrikah smo celo boljši od povprečja držav OECD. Raziskava je pokazala tudi, da še kako drži slovenska egalitarnost. Kar nekaj zdravstvenih potreb Slovencev tako zaradi skupnega čakanja v vrsti enostavno ni naslovljenih, kar pa vodi v slabšanje stanja, celo prehitro smrt.
Slovenci smo med državami, kjer ima dostop do zdravstvene oskrbe vse prebivalstvo, kar sicer velja za večino OECD držav, nikakor pa ne za vse. V Romuniji ima dostop manj kot 90 odstotkov, v Mehiki pa celo manj kot 80 odstotkov prebivalcev.
Tudi zadovoljni smo s svojim zdravstvenim sistemom nadpovprečno. 71 % Slovencev je z njim zadovoljnih, a je zadovoljstvo od leta 2014 upadlo za skoraj 10 odstotnih točk. Najbolj so s svojim sistemom zadovoljni Švicarji (89 %), Belgijci (86 %) in Danci (86 %), najmanj pa Madžari (41 %), Turki (41 %) in Grki (27 %).
V vrstah čakajo tako revnejši, kot bogatejši
Na kakovost zdravstvenega sistema ključno vpliva njegova dostopnost, ta pa je najpogosteje omejena s čakalnimi vrstami, ki so v Sloveniji edini razlog, zakaj 3,3 odstotka zdravstvenih potreb ni zadovoljenih. V Grčiji, kjer so razmere najslabše, je takšnih 12,1 % vseh zdravstvenih potreb, glavni razlog pa je tam cena, medtem ko je polovica hrvaških neizpolnjenih potreb po zdravljenju posledica oddaljenosti od storitve.
Naročniška vsebina
Čakalne vrste med najdaljšimi v OECD, 280 dni
Pred pandemijo covida19 je večina držav izboljševala razmere glede čakalnih vrst, ki so eden večjih problemov zdravstvenih sistemov, saj pomenijo, da ljudje v bolečinah čakajo dlje, rezultati zdravljenja pa so pogosto slabši, kot če v vrsti ne bi čakali.
Po velikem izbruhu podaljšanja čakalnih dob zaradi pandemije, je večina držav do leta 2025 le te uspela spraviti v pred-pandemične razmere – z dvema temnima izjemama, Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer so se od pandemije čakalne dobe le še podaljševale. V Sloveniji so bistveno daljše kot na Novi Zelandiji. Med državami, ki so čakalne dobe najbolje odpravljale, je izpostavljena Poljska.
Poljska je s skoraj 350 dni čakanja na operacijo sive mrene leta 2020 čakalno dobo skrajšala na 48 dni. V istem času je v Sloveniji čakalna doba z malo manj kot 200 dni narasla na 280. In ta podatek je mediana, kar pomeni, da polovica pacientov čaka še dlje.
Še bolj zgovorne so številke pri menjavi kolka. Na Švedskem in v Španiji boste čakali 67 dni, v Sloveniji desetkrat toliko, 667 dni. Tudi tukaj je Slovenija najslabša. Poljska je denimo uspela skrajšati čakalno dobo z 811 dni v času pandemije na 343 – še vedno veliko, a pol manj kot pri nas. Raziskovalci izpostavljajo aktivno skrajševanje čakalnih vrst s strani poljskega zdravstvenega sistema.
Manj zdravnikov a več medicinskih sester
Naročniška vsebina
Sorazmerno dobro operiramo vse starejšo populacijo
Na področju števila operacij menjave kolka in kolena smo Slovenci ob Litvancih in Poljakih vendarle naredili enega največjih napredkov po številu opravljenih operacij. Podatek, ki je sicer po svoje spodbuden, saj je zaradi tega več ljudi lahko spet polno mobilnih, hkrati pa govori tudi o staranju prebivalstva, saj se operacija večinoma izvaja na starejših od 60 let.
Največ tovrstnih operacij na 100.000 prebivalcev opravijo v Nemčiji (351), Švici (349) in Avstriji (314), a Slovenija ni daleč zadaj pri 270 operiranih kolkih na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo, najslabše tri evropske države jih operirajo pol manj ((Portugalska (115), Romunija (92) in Grčija (79), še bistveno slabše pa so razmere v Južni Ameriki (Kostarika, 23, Kolumbija, 10 in Mehika le 7 menjav kolka na 100.000 prebivalcev.
Komentirajo lahko naročniki