Če si v teh vročih dneh zaželite izleta v Postojnsko jamo in Predjamski grad, vas bo samo vstopnica stala petdesetaka. No skoraj, 49,90 evrov je cena kombinirane vstopnice za ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu za odraslega. Družino s tremi otroki (recimo, da je eden dijak in dva osnovnošolca), bo takšen izlet zgolj pri vstopnicah stal 200 evrov. 199,50 €, če smo natančni.
Ste se premislili in bi raje zavili proti drugemu turističnemu biseru, Bledu? Ogled Blejskega gradu stane 19 evrov, vožnja s Pletno 20 evrov, ogled cerkve na otoku 12 evrov in vstopnina v Blejski Vintgar 15 evrov. Za otroke so cene sicer opazno nižje. Pa vendar, zgolj vstopnine bi prej omenjeno družino prišle 242,5 evra. Pa sploh še nismo upoštevali 7,5 € na uro za parkiranje v Veliki Zaki (drugod po Bledu med 3 in 4,5 € na uro). Prav tako še nismo nič pojedli in popili.
Cene vstopnin v nebo
Cene se zdijo za povprečno slovensko družino že precej nedosegljive, pa vendar je turistov v Sloveniji toliko, kot še nikoli. Lani jih je Slovenijo obiskalo okoli 7 milijonov, kar je skoraj trikrat toliko kot pred dvajsetimi leti, ko jih je bilo okoli 2,4 milijona.
Slovenija tukaj ni nikakršna izjema. Od leta 1950 do leta 2016 je globalno število turistov naraslo s 25 milijonov na 1,2 milijarde. To je 48-kratni porast števila turistov. Nižje cene letalskih vozovnic, predvsem pa bistveno več ljudi v srednjem ali višjem razredu, ki si potovanje lahko privošči, pomeni, da vse več ljudi potuje.
In več kot dovolj je očitno tudi takih, ki so za ogled čudes Slovenije pripravljeni plačati več. Cene vstopnin v omenjene kraje so rasle bistveno hitreje kot inflacija. Kombinirana vstopnica v Postojnsko jamo in predjamski grad je leta 2007 stala okoli 24 evrov, upoštevajoč inflacijo, bi danes to bilo 37,37 evrov, a znaša tretjino več. Še bistveno bolj so se podražile vstopnine na Bledu. Vstopnina v grad se je v istem času več kot potrojila s 6 na 19 evrov, vstopnina v Blejski vintgar pa se je potrojila od leta 2018.
Preveč turistov in butičnost destinacij
Veliko turističnih destinacij, tudi več slovenskih, se že sooča s težavo, da je turistov enostavno preveč, in da pač lahko zaračunajo višje cene, ker obstaja dovolj povpraševanja, ki bo te cene plačalo. Vse več destinacij po svetu se na ta način načrtno butikizira – da z višanjem cen manjšemu številu turistov ponudi boljšo izkušnjo, lažje ohrani naravno in kulturno dediščino in ob tem zasluži enako, ali celo več.
A za butično destinacijo ni dovolj, da se le dvignejo cene, ampak se mora dvigniti tudi nivo storitve. Če v Postojnski jami to nekako razumejo, pa bistveno manj takšnega razumevanja na Bledu. »Šleparje« za Bohinj še vedno vozimo praktično po promenadi ob jezeru, na celotnem Bledu pa vse poletje vlada prometni kaos. Še bolj neprijetna je izkušnja mnogih turistov ob izteku Vintgarja, kjer jih ne čaka shuttle bus, ki bi jih pripeljal nazaj na začetek soteske, ampak nekajkrat daljša hoja čez hribe in pogosto nejasne oznake, kam sploh morajo iti.
Kako se spopasti s pretirano turistično gnečo
Ne le vse dražji obiski turističnih destinacij, pretirano količino turistov posamezne destinacije rešujejo tudi na druge načine. Eden izmed njih je omejevanje števila obiskovalcev. Blejski Vintgar v sotesko naenkrat maksimalno spusti 245 oseb, dnevno pa največ 2290.
Karte, ki jih kupite na uro, so te dni na vrhuncu sezone pogosto povsem razprodane že za dan ali dva v naprej. Pogosto so posamezni termini povsem razprodani tudi v Postojnski jami.
Mesta po Evropi izvajajo tudi omejitve števila nastanitev prek platform kot je AirBNB, turiste pa skušajo s prenovo sosesk in širitvijo turistične ponudbe razpršiti tudi v prej manj znane dele mest, ali pa z aplikacijami, ki spremljajo gnečo na posamezni destinaciji turiste razpršiti v več časovnih intervalov.
Kaj pa domačini
Z izboljšavo infrastrukture lahko nekateri najbolj oblegani kraji še nekoliko povečajo število obiskovalcev – Blejska infrastruktura ima res še veliko priložnosti, a nekatere točke pač fizično večjega števila ljudi enostavno ne prenesejo. Posebej kraji, ki slovijo po svoji naravni ali kulturni dediščini, se bodo morali butikizirati, ali pa bodo izgubili svoj čar, kot se že dogaja nekaterim pretirano turistično obleganim krajem po svetu.
Ob tem se poraja vprašanje, ali bodo naše največje znamenitosti in naša, slovenska in evropska kulturna dediščina za povprečnega posameznika postale nedosegljive. Odgovor je hkrati da in ne.
Glede na to, da imajo nekatere točke omejeno zmogljivost, je tudi cena lahko način, da se določi, kdo si bo nekaj pogledal in kdo ne. Slednje predvsem velja za vrhunec turistične sezone. Kot domačini si iste kraje lahko pogledamo tudi v času, ko ni največja turistična sezona. In če si želimo oddiha na vrhuncu sezone, še vedno ostaja ogromno krajev, ki so nekoliko ali povsem pod radarjem masovnega turizma.
Domačinom pa bi lahko na podoben način stopili nasproti tudi upravljalci destinacij. Evropska pravila sicer uradno ne dovoljujejo cenovne diskriminacije za domačine in tujce. Kar pa ne pomeni, da se zadeve ne da rešiti na druge načine. Cene vstopnin bi lahko izven sezone znižali in tako privabili domače obiskovalce. Posebej Postojnska jama, ki je enako zanimiva julija in novembra, ko turistov skoraj ni, bi lahko v za turiste manj zanimivem časovnem obdobju ponudila cenejše karte, ki bi jih pretežno pokupili domačini.
Priložnost za odkrivanje novih destinacij
Morda nekatere destinacije res postajajo cenovno nedostopne za del prebivalstva. A potovati se da na različne načine in predvsem še vedno ostaja kopica destinacij, ki še niso prenasičene s turizmom in tako omogočajo celo bolj avtentično izkušnjo od mest, ki so ostala praktično namenjena samo še turistom.
Se pa mora vsakdo vprašati, zakaj potuje in kaj od potovanja želi. Instagram slika skodelice kave na trgu sv. Marka v Benetkah, ali pa če hočete slika kremšnite z razgledom na Blejsko jezero postaja vse dražja.
A kremšnito lahko jeste tudi z drugimi, prav tako lepimi razgledi. Okoli Blejskega jezera se še vedno lahko sprehodite zastonj, do tja pa se da priti s sorazmerno ugodnim javnim prevozom. Ali pa avto pustite nekoliko dlje in del poti naredite peš.
Podobno velja za večino turističnih destinacij. Manj oblegani kraji so še vedno cenovno dostopni, tisti bolj pa v marsikaterem oziru niso pretirano dragi, če se človek organizira – da jih obišče izven najvišje sezone, da jé in spi izven največjih znamenitosti, da uporabi alternativne oblike prevoza ali se malo dlje sprehodi. Dubrovnik je morda res zelo drag. Nekaj deset kilometrov južneje, v Črni Gori pa leži Kotor, v marsičem podoben, a bistveno cenejši. Benetke so pač samo ene, a beneških mest je polna jadranska obala. Bled je res samo en, a jezer, kjer se je prijetno kopati, je še kar precej. Tudi Postojnska jama ni edina kraška jama v Sloveniji. Je pa edina z vlakcem.
Če pač želite najbolj elitno izkušnjo, jo boste pač morali plačati in pravočasno rezervirati. Potuje nas več kot milijarda. Vsi ne moremo hkrati sedeti na istem vogalu iste znamenitosti. Če želite na Instagramu všečke s točno določene točke ob točno določenem terminu, to pač lahko veliko stane. Za odkrivanje lepot Slovenije, Evrope in sveta pa ostaja še ogromno priložnosti. Le poiskati jih je treba in morda iskati dlje od prvega potovalnega influencerja na družbenih omrežjih.
Najboljše izkušnje večinoma izven najbolj znanih krajev
Občasno delam tudi kot turistični vodnik. Pred epidemijo je ena od agencij, s katero sodelujem, ponujala veliko raznolikih izletov po Sloveniji. Večina turistov pa je želela predvsem Bled in Postojnsko jamo. Bistveno bolj zanimive izlete v Idrijo, Posočje, na Veliko planino in na Štajersko so komaj kdaj izvedli, ker ni bilo povpraševanja.
Tudi ko sam potujem po svetu, najboljša doživetja običajno doživim v krajih, ki so manj znameniti v javnosti. Kdor bo to razumel in sprejel, da njegove fotografije na družbenih omrežjih pač ne bodo z najbolj poznanih destinacij, bo še dolgo lahko potoval z zmernim proračunom. Ostali se bodo pač morali sprijazniti z ukrepi za omejevanje pretiranega turizma. Pogosto tudi cenovnimi.
Marsikaj pa se lahko doseže tudi z oglaševanjem. Te dni se po Sloveniji zelo uspešno oglašuje denimo Velenjsko jezero kot alternativa Bledu.
Komentirajo lahko naročniki