Fajonova ob kandidaturo. Spoštovanje postopkov ali izguba za Slovenijo?

Kandidatura Tanje Fajon na mesto posebne predstavnice EU za Sahel je dokončno padla v vodo. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je Fajonovo obvestila, da je preklicala njeno nominacijo. Uradno sicer zaenkrat še ne razkrivajo, kdo bo dobil funkcijo namesto Fajonove, neuradno pa se omenja danska diplomatka.

Je Slovenija znova zaradi političnih preigravanj zavozila možnost imenovati svojega predstavnika na visoko diplomatsko mesto, ali pa vlada zgolj rešuje Slovenijo pred še enim fiaskom, kakršnega smo doživeli ob samoimenovanju Alenke Bratušek za evropsko komisarko?

Med našimi sogovorniki sicer vlada prepričanje, da je skrajni čas, da se slovenska politika poenoti vsaj, ko gre za interes Slovenije na zunanjepolitičnem parketu, razloge za odpoklic Fajonove pa gre iskati na obeh straneh.

»Predvsem se mi zdi škoda za Slovenijo, ki res nima veliko visokih pozicij na mednarodni ravni. Ponosni bi lahko bili na kateregakoli Slovenca, če bi uspel na takem položaju, saj je to za ugled države in njene zunanje politike res velika priložnost, tudi veliko priznanje,« je v intervjuju za časnik Delo dogajanje komentirala Tanja Fajon po tem, ko je postalo jasno, da je njena nominacija dokončno umaknjena in jo je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas obvestila, da bo morala izbrati drugega kandidata.

Fajonovo je nominirala kar njena podrejena, s pismom jo je podprl Golob

Poziv za imenovanje kandidatov na mesto posebne predstavnice EU za Sahel je Diplomatska služba EU (EEAS) posredovala veleposlanikom držav članic, ki lahko poleg diplomatske službe same predlagajo kandidate. Gre za notranji postopek diplomatske službe, v okviru katerega EEAS izbere najprimernejšega kandidata, o katerem nato odloča še odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic pri Evropski uniji (Coreper).

V primeru Fajonove je pismo nominacije podpisala tedanja generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu, ki je ministrici neposredno podrejena, nominaciji pa je bilo priloženo tudi motivacijsko pismo kandidatke, njen življenjepis in pismo podpore predsednika vlade v odhajanju Roberta Goloba.

Po mnenju Fajonove in tudi enega izmed sogovornikov, gre za običajen postopek, s katerim naj ne bi bilo nič narobe, medtem ko drugi sogovorniki ocenjujejo, da bi o zadevi vendarle morala odločati vlada in pristojni odbor Državnega zbora, ki je tedaj že bil na novo konstituiran.

Božo Cerar: Obžalujem, da se glede takšnih kandidatur tudi po 35 letih državnosti ne moremo poenotiti, pa naj gre za Peterleta ali Fajonovo

Dolgoletni diplomat Božo Cerar obžaluje, da se glede takšnih zadev, kot je imenovanje Slovencev na pomembne mednarodne položaje tudi po 35 letih državnosti ne moremo poenotiti. »Nam primerljive države so prerasle te stvari. Kandidature v tujini presegajo delitve, politika stopi skupaj. Pri nas to še vedno ne uspe, pa naj gre za kandidaturo Peterleta ali Fajonove,« strne Cerar. Prepričan je, da bi morali takšne kandidature  peljati v sodelovanju med opozicijo in koalicijo. »V interesu Slovenije je, da dobimo mesto na takšnih funkcijah.«

Napačen način imenovanja, revanšizem in nerodnost

Kampanjo proti njej naj bi posebej intenzivno izvajala slovenska vlada, opozarja Tanja Fajon. Kaja Kallas naj bi v obrazložitvi umika njene nominacije posebej poudarila, da jo umika zaradi umika podpore slovenske vlade njeni kandidaturi, za premierjem Janezom Janšo pa glede tega stoji tudi Evropska ljudska stranka, najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu.

Pismo, v katerem so razložili, da Fajonove ne podpirajo, pa naj bi slovenska vlada poslala na vse evropske prestolnice, kjer naj bi proti njej tudi lobirali in jo politično diskreditirali, pojasnjuje Fajonova za Delo.

A zadeva je bistveno bolj kompleksna, tako naši sogovorniki. Fajonova je v celotnem postopku izrazito solirala,nova koalicija pa je bila nato postavljena pred dejstvo, ko naj bi Fajonovo enostavno podprli, kar je bilo po oceni naših sogovornikov naivno tudi s strani Fajonove.

Ker je bilo v zadnjih dneh izrečenih veliko različnih interpretacij, vas za celovit vpogled v moje stališče vabim k ogledu današnje izjave za medije 👇🏻 pic.twitter.com/0XL4Rk6VDC

— Tone Kajzer (@TKajzer) July 20, 2026

Posebej še zaradi njenega preteklega ravnanja. Naši viri opozorijo predvsem na ravnanje Fajonove ob razkritju aktualnega zunanjega ministra Toneta Kajzerja, da slovenska diplomatska služba favorizira natanko eno kandidatko za predsednico republike. Kajzer, ki je bil tedaj slovenski veleposlanik v Washingtonu, je predsedniku SDS posredoval depešo, v kateri je diplomatska služba pozivala k zbiranju podpisov za kandidaturo Nataše Pirc Musar, Kajzer pa je bil zaradi razkritja te depeše odpoklican z mesta veleposlanika.

Prav tako je Fajonova v predal spravila predlog nagrade za življenjsko delo na področju slovenske diplomacije, ki bi jo moral prejeti Dimitrij Rupel, na predlog neodvisne komisije. Takšno ravnanje Fajonove, poleg siceršnje usmeritve zunanje politike Slovenije pod njenim vodstvom, ravno ne navdihuje povezovanja opozicije in koalicije, ki bi sicer moralo biti nujno potrebno pri tovrstnih imenovanjih.

Poleg netransparentnosti postopka imenovanja s strani Slovenije gre predvsem v tem tudi iskati razloge za izrazito politično nasprotovanje Fajonovi pri njenem imenovanju, še pravijo naši viri. Glede na svoje ravnanje je bilo pričakovanje Fajonove, da jo bo vlada podprla, naivno.

Hkrati pa ne gre zgolj za napake v postopku, ampak tudi za nekaj političnega revanšizma.

Zamujena priložnost za Slovenijo in svet. Kje so prioritete Slovenije?

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, katere funkcije so Sloveniji dejansko v interesu. V prvi vrsti je interes Slovenije na Zahodnem Balkanu, saj je dobrobit Slovenije neposredno povezana s to regijo, slovensko poznavanje razmer v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Kosovu pa lahko pripomore k boljšemu obvladovanju problema za celotno Evropsko unijo. Slovenci načeloma razmere na Balkanu poznamo bolje od Nemcev ali Špancev in smo tudi sprejeti drugače.

Po drugi strani pa ima Slovenija prav v Afriki unikatno pozicijo, s katero bi lahko odprla več vrat kot predstavnik katere druge države. Slovenci namreč ne nosimo teže kolonialne zgodovine, zaradi vloge Jugoslavije v času hladne vojne pa še toliko lažje ustvarjamo dobre odnose v tej zahtevni regiji, ki je za Evropo ključna z vidika ohranjanja stabilnosti, tako zaradi omejevanja migracij, kot pridobivanja surovin in gospodarskega sodelovanja ter ohranjanja miru v naši soseščini.

Čeprav »feministična zunanja politika,« ki jo je na začetku mandata zunanje ministrice napovedala Tanja Fajon, ni ravno najboljša popotnica za delovanje v regiji, kakršna je Sahel, je delovanje predstavnice Evropske unije vendarle precej drugačno, jasno opredeljeno, Fajonova pa je z Afriko delala že kot Evropska poslanka, zato so v Evropi tudi prepoznali primernost njene vloge za to mesto.