Blejski strateški forum 2026 pokazal normalizacijo slovenske zunanje politike, a tudi jasno usmeritev Janeza Janše

Slovenska zunanja politika je znova doma, osrediščena na Srednjo Evropo, ki je primarno okolje slovenskih strateških interesov, takoj zatem pa je na vrsti Zahodni Balkan. Slednje je pokazal že 21. Blejski strateški forum, ki je na nek način predstavljal kontinuiteto in prelom s prejšnjimi ter pokazal, da Slovenija znova pridobiva na svoji relevantnosti. A je še daleč od zaželjenega cilja.

Preko 150 govorcev iz 70 držav je lepa številka, a teža dogodka se meri predvsem po »težko kategornih gostih« in med temi so bili letos trije premierji in en predsednik, dodamo lahko še tretjo funkcionarko ameriškega zunanjega ministrstva. Če izvzamemo leta, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU ali bila članica varnostnega sveta OZN, je to povprečen izkupiček.

Zdrava pamet se vrača z vzhoda

Izbor gostov pa kaže, da se je osrednji fokus slovenske zunanje politike usmeril v srednjo Evropo. Premierjem Madžarske, Češke in Hrvaške se je pridružil slovaški predsednik in tudi sporočilo Janeza Janše je jasno: »Zdrava pamet se vrača. Danes prihaja iz vzhodnega dela Evrope.«

V ozadje so tokrat potisnjene podnebne spremembe v prvi vrsti pa so verodostojnost, varnost in odpornost in vse troje na zelo konkreten način. Z zmanjšanjem odvisnosti od strateških rivalov, predvsem Kitajske in Rusije.

V tem kontekstu ne gre zgrešiti stranskih poudarkov na Indiji in Južni Ameriki, ki lahko predstavljata nove vire in trge, ki bi lahko nadomestili predvsem Kitajsko, saj smo se od Rusije v veliki meri že odklopili, medtem ko Kitajska predstavlja bistveno večje tveganje za strateško suverenost v primeru večjega svetovnega konflikta, ali pa le geopolitičnega izsiljevanja.

Tudi četrti poudarek, demografija, je s prejšnjimi tremi povezan. Evrope brez demografskega obrata ne bo več, saj samo z migracijami ne moremo rešiti problema staranja prebivalstva, ki mu bo sledil tudi gospodarski in geopolitični zaton.

Strateško povezovanje s Srednjo Evropo

Ne le pri vprašanju demografije, ki ga vzhod Evrope jemlje resneje kot zahod. Ideja, da se zdrava pamet vrača z vzhoda Evrope, je tudi odraz odnosa do zelenega prehoda in obrambe v tem delu Evrope. Prav vzhod namreč pri prvem najmočneje pritiska na zavoro, pri drugem pa na plin. V tem kontekstu je nekoliko zevala odsotnost vidnejših predstavnikov Poljske, ki kot najmočnejša država lahko predstavlja jedro povezovanja, ki daje večjo moč tudi manjšim državam.

Na vzhodnem delu Evrope je tudi večje breme soočanja z vojno v Ukrajini in ruskimi grožnjami Baltskim državam in Poljski, v zadnjem času pa z vdori dronov v zračni prostor tudi širše, Danski, Finski, Nemčiji, Romuniji in Moldaviji. In širitev Evropske unije, v prvi vrsti na zahodni Balkan, ki ostaja v fokusu, čeprav letos porinjen rahlo v drugi plan.

Ursula von der Leyen letos brez vabila, Zelenski se je opravičil

Odsotnost visokih predstavnikov Ukrajine je bila predvsem posledica vojnih razmer v Ukrajini. Zaradi pomanjkanja zračne obrambe so v zadnjih tednih intenzivnejši napadi na Kijev, zaradi česar je logistično premike visokih predstavnikov države težje izvajati. Slovenija tako ostaja ena redkih evropskih držav, ki je Volodimir Zelenski še ni obiskal od začetka vojne, čeprav ohranjamo in utrjujemo podporo njegovi državi v vojni.

Zavestnejša je odsotnost najvišjih predstavnikov Evropske unije, predvsem predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki vabila letos ni prejela, četudi je večkrat že bila gostja foruma. Organizatorji je pač ne vidijo kot del zdrave pameti, ki se vrača z vzhoda celine.

So pa prišli štirje Evropski komisarji, vključno s slovensko, Marto Kos, pristojno za širitev EU. Kosova se je želela srečati tudi z Janšo in Kajzerjem, a zanjo nista našla časa.

Stabilna smer z nekaj specifičnimi poudarki in kapricami

In prav slednje je eden od znakov, da tudi na desni ne gre mimo zelo brezveznih osebnih zamer in prestiža. Drži, da dokumenti razkrivajo, da je Kosova bila sodelavka službe državne varnosti ter to prikrila Evropskim poslancem ob zaslišanju in da sta tradicionalno z Janšo notranjepolitično težka nasprotnika. Pa vendar je vprašanje širitve za Slovenijo vitalnega pomena in ne dvomim, da bi v natrpanem urniku Janša lahko našel trenutek tudi za Kosovo.

Verodostojnost države v zunanji politiki je v veliki meri odraz voditeljev in konsistentne zunanje politike in Janša je v splošnem precej bolj cenjen voditelj od Goloba. Slovenska zunanja politika pa je na nek način pod njim bolj jasno usmerjena. In hkrati kontinuiteta prejšnje vlade na ključnih poudarkih, kot je Zahodni Balkan in širitev, okrepljena na še pomembnejših zavezništvih v središču Evrope z dodanimi »začimbami«, značilnimi za aktualno politiko, ki pa ne kvarijo okusa.

Normalno je, da ob menjavi vlade nekaj sprememb pride tudi na to področje. Tako zeleni prehod in podnebne spremembe zamenjata konkurenčnost in demografija, na forumu o Južni Ameriki pa smo lahko videli avtorja knjige Forum Sao Paulo Alejandra Peña Escluso, pa vodjo Venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Nagrado Blejskega strateškega foruma pa je prejela ukrajinska nobelovka Oleksandra Matvijčuk, medtem ko vprašanje Gaze, Izraela in Palestincev ni bilo visoko na agendi.

Prvi BSF pod novo Janševo vlado tako kaže na sanacijo in utrjevanje zdrave slovenske zunanje politike, a povsem brez muh, značilnih za Janeza Janšo vendarle ne gre. Se pa kot eden spretnejših ministrov vlade kaže Tone Kajzer, ki kot izkušen diplomat spretno krmari med zunanjo politiko in njeno interpretacijo za domačo javnost.