V luči prihajajočega posvetovalnega referenduma, na katerem se bomo opredeljevali do pogojevanja prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela, smo pregledali, kdo socialno pomoč sploh prejema in koga bi napovedani ukrepi delovne aktivacije zajeli.
Kakšni so pogoji za prejem denarne socialne pomoči (DSP) v Sloveniji?
Pomembno je, da pri tem vprašanju razumemo, kaj je cenzus – zakonsko določen minimalni dohodek, ki naj bi ga imelo gospodinjstvo za osnovno preživetje. V praksi pomeni, da CSD od ugotovljenega cenzusa odšteje upoštevani dohodek posameznika oziroma družine, razlika pa predstavlja višino DSP. Osnovni znesek minimalnega dohodka od aprila 2026 znaša 507,43 € za brezposelno samsko osebo. Za par brez otrok je cenzus 796,67 €, za brezposelni par z dvema otrokoma pa 1.395,43 €.
To je osnova za izračun DSP in ne nujno znesek, ki ga oseba prejme. Upoštevajo se namreč tudi dohodki in premoženje celotnega gospodinjstva ter njegova sestava.
DSP lahko seveda prejemajo tudi ljudje, ki so zaposleni, pa zaradi nizkega dohodka in sestave gospodinjstva ne dosežejo zakonsko določenega cenzusa. To je lahko na primer zaposlena mama samohranilka z enim ali več otroki, ki s svojo plačo ne zmore pokriti osnovnih življenjskih stroškov, ali družina z več otroki, pri kateri plača zaposlenega starša ne zadošča za doseganje cenzusa celotnega gospodinjstva.
Za družino z dvema otrokoma, kjer je eden od staršev zaposlen, drugi pa brezposeln, je cenzus 1.654,22 €, saj sistem pri delovno aktivni osebi upošteva dodatno utež. Namen je, da se delo finančno splača: zaposlitev ne sme pomeniti, da družina zaradi izgube DSP ostane z manj sredstvi, kot bi jih imela brez zaposlitve. Zato ima družina z enim zaposlenim in enim brezposelnim staršem višji cenzus kot družina, kjer sta oba brezposelna. Kljub temu pa se pogosto pojavlja očitek, da je ta utež ‘prelahka’ in da je finančna razlika med tem, da delaš in tem da ne delaš enostavno premajhna.
Cenzusi za različne možne situacije so jasno predstavljeni na spletni stani GOV.SI, na spodnji sliki pa so predstavljeni pogoji in ‘pot’ do DSP.
Kdo so prejemniki DSP v Sloveniji
Prejemniki denarne socialne pomoči (DSP) niso ena sama skupina ljudi. Mednje sodijo brezposelni, zaposleni z nizkimi dohodki, družine z več otroki, tudi upokojenci ter ljudje, ki si zaradi različnih okoliščin ne morejo zagotoviti sredstev za osnovno preživetje.
- brezposelna oseba, ki izpolnjuje pogoje in aktivno išče zaposlitev – in je vodena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje
- zaposlena oseba z nizkim dohodkom, če ne dosega cenzusa,
- družina z več otroki, če skupni dohodek ne dosega cenzusa,
- upokojenci, ki ne dosegajo cenzusa,
- nezmožni za delo,
- osebe z drugimi okoliščinami, zaradi katerih si ne morejo zagotoviti minimalnega dohodka
Skupno število upravičencev DSP je bilo v letos julija 68.382. Pri tem se je potrebno zavedati, da v številki upravičencev niso zajeti le starši ali vlagatelji, temveč vsi družinski člani, torej tudi otroci – vsak namreč nosi svoj delež minimalnega dohodka znotraj skupne pomoči za družino.
Tako denimo mama z dvema otrokoma v tej statistiki šteje kot trije upravičenci, ne kot eden. Kot je razvidno iz tabel poročila med prejemniki prevladujejo samske osebe, sledijo jim dvo-starševske družine. Poleg otrok najbolj prevladujejo osebe v starostni skupini 35 – 44 let. Glede na spol so približno izenačeni, v manjši prednosti so moški. 16.741 jih je iskalcev zaposlitve na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), od tega 10.282 dolgotrajno brezposelnih (kar pomeni dlje kot eno leto).
Relativno največ upravičencev do DSP v je v statističnih regijah Pomurska, Podravska, Jugovzhodna Slovenija, Zasavska in Posavska. Relativno najnižje število pa na Goriškem in Gorenjskem.
Koga referendumsko vprašanje sploh zadeva?
Referendumsko vprašanje (Ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?) bo torej zadevalo delovno sposobne ljudi, ki so prijavljeni na ZRSZ in (vsaj uradno) neuspešno iščejo zaposlitev ter obenem prejemajo socialno pomoč.
Kdo so brezposelni delovno sposobni prejemniki socialne pomoči?
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje lahko najdemo precej podrobne podatke o iskalcih zaposlitve. Julija 2026 je bilo v Sloveniji registriranih 43.257 brezposelnih oseb, med njimi jih je 16.741 prejemalo denarno socialno pomoč (DSP). Kar 61,4 odstotka oziroma približno 10.280 teh je bilo dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so bili brezposelni najmanj eno leto. Povprečno trajanje njihove brezposelnosti je bilo 34,5 meseca.
Če se osredotočimo na delovno sposobne brezposelne prejemnike DSP, podatki pokažejo precej bolj kompleksno sliko, kot jo običajno ustvarja javna razprava. Šest od desetih je dolgotrajno brezposelnih, več kot 40 odstotkov jih ima največ osnovnošolsko izobrazbo, med njimi pa so tudi mladi, starejši, invalidi in iskalci prve zaposlitve.
Gre torej za skupino z zelo različnimi okoliščinami in ovirami pri vstopu oziroma ponovnem vstopu na trg dela, zato enoten pristop verjetno ne bo dovolj. To pa seveda ne pomeni, da delovna aktivacija ni potrebna ali da ni posameznikov, ki sistem izkoriščajo. Vprašanje pa je, kako ukrep zastaviti tako, da bo dejansko spodbujal k zaposlitvi tiste, ki lahko delajo, in jim pri tem omogočil čim lažji prehod v trajno zaposlitev.
Uspešnost ukrepa se ne bo smela meriti le po tem, koliko ljudi bo izgubilo pravico do pomoči, temveč predvsem po tem, koliko jih bo zaradi njega dejansko prišlo do stabilne zaposlitve.
En odgovor na “Kdo so delovno sposobni prejemniki socialne pomoči, o katerih delovni aktivaciji bomo odločali na referendumu”
Hvala, ker se poglabljate v to pomembno temo in nam omogočate, da se bolj informirano odločimo na referendumu. Bi pa rad videl podatke tudi glede narodnosti in državljanstva prejemnikov DSP.
Komentirajo lahko naročniki