Trumpova dediščina: Kitajska po naklonjenosti v svetu prvič prehitela ZDA, največji obrat v Evropi

Še leta 2023 je bila povprečna naklonjenost ZDA v izbranih državah sveta 58-odstotna, Kitajski pa 32-odstotna. Leta 2026 je razmerje obrnjeno: 46 proti 36 za Peking.

Ne gre predvsem za navdušenje nad Kitajsko, temveč za izgubljanje zaupanja v Washington. Raziskava Pew Research, opravljena med 8. februarjem in 13. majem med 42.151 odraslimi, kaže, da ima v 25 od 36 držav statistično značilno več ljudi pozitivno mnenje o Kitajski kot o ZDA. Washington vodi v šestih, v petih pa sta približno izenačeni.

Gre za prvi tak rezultat v dveh desetletjih, tudi v Kanadi, Mehiki in zahodni Evropi.

Največjo prednost ima Kitajska v Pakistanu, kjer nanjo ugodno gleda 90 odstotkov vprašanih, na ZDA pa 15 odstotkov. Sledijo Malezija s 56 točkami prednosti, Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem z 48, Indonezija s 43 ter Singapur z 39. V Evropi Peking vodi za 24 točk v Španiji, 20 v Italiji, 18 v Grčiji, devet v Franciji in na Nizozemskem ter šest v Nemčiji. V Kanadi je razmerje 44 proti 33 za Kitajsko. ZDA izrazito vodijo v Izraelu, 81 proti 19, ter še na Japonskem, v Indiji, Južni Koreji, na Filipinih in Poljskem, predvsem tam, kjer Kitajsko dojemajo kot neposredno varnostno grožnjo.

Nekateri mediji so poročali o 27 državah, ker so zgolj primerjali odstotke. Rahla kitajska prednost v Združenem kraljestvu in Kolumbiji ni statistično značilna, zato je pravilnejši rezultat 25 držav za Kitajsko, šest za ZDA in pet izenačenih.

Podatki ne kažejo množičnega navdušenja nad Ši Džinpingom ali enopartijskim sistemom. Mnogi Peking vidijo kot bolj predvidljivo, manj vsiljivo in gospodarsko uporabnejšo partnerico. V 20 primerljivih državah je bila mediana pozitivnega odnosa do ZDA in Kitajske leta 2023 58 proti 32, leta 2024 54 proti 33, leta 2025 48 proti 38, letos pa 36 proti 46. Washington je izgubil 22 točk, Peking jih je pridobil 14. Gallup je leta 2025 v več kot 130 državah izmeril 36-odstotno odobravanje kitajskega in 31-odstotno ameriškega vodstva, največjo kitajsko prednost v skoraj 20 letih.

Najizrazitejša je Kanada. Razmerje 57 proti 14 za ZDA leta 2023 je bilo leta 2025 izenačeno, letos pa Kitajska vodi 44 proti 33. Ameriška ocena je padla za 24 točk, kitajska zrasla za 30, tudi zaradi carin in Trumpovih izjav o Kanadi kot 51. zvezni državi. V Nemčiji se je 57 proti 19 za ZDA obrnilo v 33 proti 27 za Kitajsko, v Franciji 52 proti 22 v 36 proti 27, v Italiji pa 60 proti 36 v 51 proti 31.

Trumpov drugi mandat je padec pospešil. Mediana zaupanja v njegovo ravnanje znaša 23 odstotkov, ocene ZDA pa so padle v 15 od 24 primerljivih držav. Prispevali so vojna z Iranom, spor zaradi Grenlandije, operacija proti Nicolásu Maduru, carine in ravnanje v Gazi.

Toda dvomi segajo širše. V Kanadi je delež ljudi, ki ZDA vidijo kot zanesljivo partnerico, od leta 2022 padel s 83 na 35 odstotkov, v Nemčiji pa delež tistih, ki menijo, da Washington upošteva interese drugih držav, s 60 na 23. V 17 državah s srednjimi dohodki 75 odstotkov vprašanih meni, da se ZDA vmešavajo v tuje zadeve, za Kitajsko enako meni 45 odstotkov. Kitajsko kot zanesljivo partnerico vidi 69 odstotkov, ZDA 49; kot dejavnik miru in stabilnosti 58 proti 40.

V Južni Afriki je razmerje pri zanesljivosti 72 proti 46 za Kitajsko, delež tistih, ki Peking vidijo kot dejavnik miru, pa je od leta 2023 zrasel s 47 na 64. Na Filipinih je obratno: ZDA vodijo 81 proti 42.

Ši je v 22 od 36 držav pred Trumpom. V 20 primerljivih državah je mediana zaupanja v ameriškega predsednika od leta 2023 padla s 54 na 21 odstotkov, v Šija pa zrasla z 19 na 31. Ši nikjer v Evropi nima večinske podpore; največ, 37 odstotkov, v Združenem kraljestvu. V Nemčiji vodi 28 proti 16, v Španiji 33 proti 21 in v Italiji 33 proti 17. ZDA ohranjajo prednost pri osebnih svoboščinah, 39 proti 26 odstotkom, vendar se zmanjšuje. Na Švedskem je ocena Washingtona od leta 2021 padla z 61 na 27 odstotkov.

Kitajska ne potrebuje ljubezni do svojega sistema. Dovolj ji je svet, v katerem so ZDA videti nepredvidljive in vsiljive, Peking pa dovolj stabilen za dogovor. Največje opozorilo Washingtonu zato ni Pakistan, temveč preobrat v Kanadi, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji