Arsenalu je v Budimpešti zmanjkal zadnji korak. Ni jim uspelo prvič zmagati tudi v Ligi prvakov. Uspeh je bila blizu, a je še enkrat ostala nedosegljiva. Toda poraz v evropskem finalu ne spremeni dejstva, da je za Topničarji izjemna sezona.
Po 23 letih čakanja so vendarle osvojili angleško Premier ligo in prekinili eno najdaljših ter najbolj bolečih suš v zgodovini kluba. Do tega niso prišli zgolj s talentom, taktično disciplino in kakovostjo kadra. Del njihove zgodbe je tudi nekaj, o čemer se govori precej manj kot o zadetkih, asistencah in trenerjevih odločitvah.
Topničarji so finale Lige prvakov proti Paris Saint-Germainu odprli skoraj idealno: že v 6. minuti je Kai Havertz z nekaj sreče prišel do priložnosti, nato pa iz težkega položaja odlično premagal Matveja Safonova. Zgodnje vodstvo bi moralo Londončanom dati mirnost, a se je tekma hitro spremenila v nekaj drugega. Arsenal se je umaknil, zaprl prostor in, kot radi rečemo, parkiral avtobus.
Dolgo se je zdelo, da bi se jim takšna previdnost lahko celo obrestovala. PSG je imel pobudo, Arsenal pa je z vsemi enajstimi igralci na svoji polovici branil prednost in čakal, da čas opravi svoje. Toda Parižani so vztrajali in v 65. minuti po enajstmetrovki Ousmana Dembeleja prišli do izenačenja. Od tam naprej so Topničarji vse težje prihajali do igre. Pravih priložnosti si niso več pripravili veliko, pobuda pa je bolj ali manj v celoti pripadla PSG-ju.
Ker tudi po podaljšku ni bilo zmagovalca, je odločala loterija enajstmetrovk. Tam se je Arsenalova evropska zgodba dokončno zlomila. Peto in odločilno najstrožjo kazen je zapravil Gabriel Magalhães, Parižani pa so lahko začeli slavje. PSG je v madžarski prestolnici prišel do drugega zaporednega naslova evropskega prvaka, dosežka, ki je v moderni različici tekmovanja pred tem uspel le madridskemu Realu.
Paris Saint-Germain has become just the second team – after Real Madrid – to win back-to-back Champions League titles in the modern era after rallying to beat Arsenal in a penalty shootout in Budapest this evening.
Arsenal defender Gabriel Magalhães skied the decisive penalty… pic.twitter.com/afoIT5Qlwm— TheNewsHawks (@NewsHawksLive) May 30, 2026
Biblična skupina, kjer vera nogometaše še bolj poveže v ekipo
Kljub temu, da jim ni uspelo zmagati, je Arsenal lahko ponosen na letošnjo sezono. Ena od pomoči za nedvomno uspešno sezono Topničarjev, je takšna, o kateri se ne govori tako veliko kot o samih nastopih na igrišču. Arsenal ima namreč skupino igralcev, ki so jih v slačilnici poimenovali »Bible Brothers«,in je po besedah krilnega napadalca Nonija Maduekeja za ekipo »resničen blagoslov«.
Pred vsako tekmo se približno deset nogometašev zbere k molitvi in skupnemu branju Svetega pisma. Med njimi so Madueke, Jurriën Timber in Bukayo Saka, širši krog pa sestavljajo tudi Gabriel Jesus, Gabriel Magalhães, Eberechi Eze, Cristhian Mosquera, Piero Hincapié, Myles Lewis-Skelly, Gabriel Martinelli, Christian Nørgaard in Max Dowman.
Madueke je v pogovoru za Premier League povedal, da se še nikoli ni počutil tako blizu Bogu in hkrati tako povezanega z ekipo. Po njegovih besedah igralcem skupna vera daje občutek, da na igrišče ne stopajo sami. Pred tekmami skupaj molijo nekaj minut, podobno pa se srečujejo tudi v hotelu, kjer berejo Sveto pismo, se pogovarjajo in preverjajo, kako se kdo počuti. Ne gre le za molitev, poudarja Madueke, temveč tudi za medsebojno podporo, iskren pogovor in skrb drug za drugega.
The Arsenal bible group reveal as they win the English Premier League.
Great to see athletes being focal about their faith in Jesus. pic.twitter.com/RKUQu2D1yf
— The Christian Guy (@DeChristianguy) May 25, 2026
Eden najvidnejših obrazov te skupine je nizozemski branilec Jurriën Timber, ki ga soigralci zaradi njegove odprte vere kličejo kar »Pastor Timber«. Timber redno objavlja svetopisemske vrstice na omrežju X, za The Athletic pa je dejal, da je vera zanj »način življenja«. Po njegovih besedah skupna molitev pred tekmami med igralci ustvarja enotnost in razumevanje, saj delijo podobne vrednote in pogled na življenje.
O pomenu takšne povezanosti je spregovoril tudi nekdanji nogometaš John Bostock, ustanovitelj gibanja Ballers in God. Po njegovem se pri Arsenalu dogaja nekaj posebnega, saj lahko vera v slačilnici postane resnična vez med igralci. Nogometaši po njegovih besedah niso več le soigralci, temveč bratje: skupaj molijo, preučujejo Sveto pismo in drug drugega držijo odgovornega. Takšna enotnost se, pravi Bostock, naravno prenese tudi na igrišče, saj razumevanje milosti, ponižnosti, žrtvovanja in smisla vpliva na to, kako igralci živijo, ne le na to, kako igrajo.
Med Arsenalovimi igralci, ki so javno govorili o svoji veri, je tudi Bukayo Saka. Že med svetovnim prvenstvom leta 2022 je poudaril, da je zanj izjemno pomembno, da ima v življenju Božjo prisotnost. Saka, ki obiskuje binkoštno cerkev v Londonu, je takrat povedal, da je med turnirjem vsak večer bral Sveto pismo. Vera mu po njegovih besedah pomaga, da ostane miren in da ga pred velikimi tekmami ne prevzamejo živčnost, strah ali skrb zaradi končnega izida.
Komentirajo lahko naročniki