Tujih delavcev iz tretjih držav v Sloveniji vse več. Slovenščine jim za delo ni treba znati

Pred nekaj dnevi smo pisali, da je Slovenija zelo neuspešna pri privabljanju visoko izobražene delovne sile. Presenetljiv podatek ob vedenju, da je slovenski trg dela je v zadnjih letih vse bolj odvisen od tujih delavcev. 

Zato smo se poglobili v podatke slovenskega trga dela in z zanimivostjo opazili nove trende. Pobrskali smo tudi, kako je z znanjem slovenščine za tujce ter tudi kaj prinašajo spremembe zakona o tujcih, ki jih pripravljajo na ministrstvu za notranje zadeve. 

1. aprila 2026 je namreč v Sloveniji živelo 227.680 tujih državljanov, kar je predstavljalo 10,7 odstotka vseh prebivalcev države. Število tujcev še naprej raste – samo v prvih treh mesecih leta 2026 se je povečalo za skoraj 3.300 oseb.

Pri tem se spreminja tudi geografska struktura tuje delovne sile. Slovenija je bila dolgo v veliki meri vezana na delavce iz držav nekdanje Jugoslavije, v zadnjih letih pa je opazna hitra rast prihodov iz precej bolj oddaljenih držav. Med njimi posebej izstopajo Indija, Nepal in Filipini, ob njih pa tudi Pakistan, Indonezija in Kitajska.

Podatki Urada za migracije o dovoljenjih oziroma potrdilih za prebivanje zelo nazorno pokažejo, kako hiter je bil ta premik.

Število veljavnih dovoljenj se je skoraj početverilo

Ob koncu leta 2021 je bilo za državljane omenjenih šestih držav v Sloveniji veljavnih skupaj 2.203 dovoljenj oziroma potrdil za prebivanje. Konec junija 2026 jih je bilo že 10.858.

To pomeni povečanje za 8.655 dovoljenj oziroma približno 393 odstotkov. Število veljavnih dovoljenj je bilo tako v manj kot petih letih skoraj petkrat večje.Največ veljavnih dovoljenj med izbranimi državami imajo trenutno državljani Indije – 4.038. Sledijo državljani Kitajske z 2.512 dovoljenji, Nepala z 2.322 in Filipinov z 1.630 dovoljenji.

Posebej izrazita je sprememba pri Nepalu. Konec leta 2021 je bilo veljavnih samo 28 dovoljenj za nepalske državljane, junija 2026 pa že 2.322. Število se je tako povečalo za več kot osemdesetkrat. Močno je naraslo tudi število dovoljenj za državljane Indije: s 365 konec leta 2021 na 4.038 junija 2026. Pri Filipinih se je v istem obdobju povečalo z 202 na 1.630.

Kitajska predstavlja nekoliko drugačen primer. Kitajskih državljanov z dovoljenji za prebivanje je bilo v Sloveniji relativno veliko že leta 2021 – 1.505 – njihovo število pa je do junija 2026 zraslo na 2.512. Rast je zato precej manj eksplozivna kot pri Indiji, Nepalu ali Filipinih.

Rast se nadaljuje tudi v letu 2026

Trend ni omejen samo na pretekla leta. V prvih šestih mesecih leta 2026 je bilo državljanom teh šestih držav izdanih skupaj 5.234 dovoljenj oziroma potrdil za prebivanje.

Vir: Urad za migracije, podatki o izdanih dovoljenjih oziroma potrdilih za prebivanje.

V primerljivem obdobju lani, od januarja do junija 2025, je bilo za iste države izdanih 3.478 dovoljenj. Letos jih je bilo 5.234 oziroma za dobro polovico več.

Najbolj izstopajo Filipini. V prvi polovici leta 2025 je bilo filipinskim državljanom izdanih 428 dovoljenj, v prvih šestih mesecih 2026 pa že 887, kar predstavlja več kot 100-odstotno rast.

Pri Nepalu se je število povečalo z 1.020 na 1.610, pri Indiji pa s 1.405 na 2.048. Podatki tako kažejo, da prihod državljanov iz teh držav ni več obroben pojav, temveč postaja vse pomembnejši del slovenskih migracijskih in zaposlitvenih tokov.

Kako lahko delavec iz tretje države sploh pride delat v Slovenijo?

Rast števila dovoljenj pa ne pomeni, da lahko državljan Indije, Nepala, Filipinov, Pakistana, Indonezije ali Kitajske preprosto pride v Slovenijo in začne delati. Za državljane tretjih držav velja poseben postopek, katerega osrednji dokument je praviloma enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

To dovoljenje tujcu hkrati omogoča vstop v Slovenijo, prebivanje v državi ter zaposlitev in delo. Izdaja ga upravna enota, Zavod RS za zaposlovanje pa v postopku poda soglasje, če so izpolnjeni pogoji po zakonodaji o zaposlovanju tujcev.

Prvi korak je praviloma delodajalec. Tujec mora najti podjetje v Sloveniji, ki ga je pripravljeno zaposliti. Nato se začne postopek pridobivanja enotnega dovoljenja. Slovensko podjetje mu ponudi zaposlitev oziroma sklene ustrezno pogodbo.

Urad za migracije nam je pojasnil, da lahko prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec lahko prvo prošnjo vloži pri slovenskem diplomatskem predstavništvu oziroma konzulatu v tujini, če pa že zakonito prebiva v Sloveniji, tudi pri upravni enoti. Delodajalec lahko prošnjo za prvo dovoljenje vloži tudi pri upravni enoti v Sloveniji.

Prvo dovoljenje največ za dve leti

Prvo enotno dovoljenje ni neomejeno, saj se izda za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe za opravljanje dela, vendar največ za dve leti. Razlike so predvsem odvisne od vrste dela, vrste dovoljenja in vrste soglasja, ki je potrebno. Tako na primer za običajno zaposlitev velja drugačen sklop pravil kot za visokokvalificirano zaposlitev z modro karto EU. Če želi delavec v Sloveniji ostati tudi po izteku prvega dovoljenja, mora pravočasno zaprositi za podaljšanje.

Pri podaljšanju se med drugim preverja, ali je bila zaposlitev dejanska, ali so bili plačani prispevki, ali ima delodajalec poravnane davčne obveznosti in ali je bil delavec vključen v socialna zavarovanja. Na naše neposredno vprašanje, ali se to preverja, je Urad za migracije odgovoril pritrdilno.

To je pomembno tudi z vidika delavcev, ki jih lahko srečujemo v hotelih, restavracijah, trgovinah, skladiščih, pri dostavi ali v avtobusnih podjetjih. Za podaljševanje njihovega statusa ni dovolj samo obstoj dokumenta – za dovoljenjem mora praviloma stati tudi dejanska zakonita zaposlitev.

Slovenščine za delovno dovoljenje ni treba znati

Ena zanimivejših ugotovitev uradnega odgovora je povezana z znanjem slovenskega jezika. Državljanu tretje države za prvo enotno dovoljenje za prebivanje in delo ni treba opraviti izpita iz slovenščine. Enako velja tudi pri podaljšanju.

Znanje slovenskega jezika ni splošni pogoj niti za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Tako lahko na primer delavec iz Nepala, Indije ali Filipinov dobi prvo dovoljenje za prebivanje in delo ter ga pozneje podaljšuje, ne da bi moral samo zaradi tega statusa opraviti izpit iz slovenskega jezika.

Drugače je, če želi tujec svoj status v Sloveniji utrditi ali če se mu pridružijo družinski člani. Po pojasnilu Urada za migracije se preživetvena raven slovenščine zahteva pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja pa se praviloma zahteva znanje slovenskega jezika na osnovni ravni A2.

Izpit A2 je sestavljen iz pisnega, ustnega in slušnega dela. Urad za migracije pojasnjuje, da ga izvajajo ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo javno veljavni program »Slovenščina kot drugi in tuji jezik«.