Gibanje Svoboda izgubilo prvo bitko na ustavnem sodišču. Na obzorju že drugi poraz

29. 5. 2026, 18:52

4 minute branja
Deli

Ustavno sodišče je soglasno zavrglo ustavno pritožbo Gibanja Svoboda proti izvolitvi predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, poroča 24ur.com. Stranka je pritožbo vložila zaradi spornega označevanja glasovnic pri glasovanju poslancev, ki naj bi omogočalo razkritje njihove izbire in s tem kršilo tajnost glasovanja.

Svoboda je zahtevala razveljavitev sklepa o Stevanovićevi izvolitvi ter presojo ustavnosti poslovnika DZ. Ustavno sodišče je odločilo, da sklep o izvolitvi ni posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali pravnih koristih pritožnikov, zato pritožbe ni obravnavalo vsebinsko.

Po prepričanju številnih pravnikov pa podobna usoda čaka drugo pritožbo na sodišče, h kateri je, ob skupini državljanov, pridružena tudi Gibanje Svoboda, to je izpodbijanje razultata volitev zaradi afere Black Cube.

»lahkomiselno, objestno in neresno«

Kot je v imenu Zbora za Republiko analiziral nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec, gre za »očitno neutemeljeno, frivolno in zlonamerno«. V stališču poudarjajo, da pritožniki nimajo pravne legitimacije za izpodbijanje volitev, saj naj volitve ne bi bile posamičen oblastni akt, prav tako pa niso izčrpali predhodnih pravnih sredstev niti spoštovali zakonskih rokov.

Posebej izpostavljajo, da ustavno sodišče po njihovem mnenju sploh ni pristojno za razveljavitev volitev. Po navedbah Zbora za republiko je vlaganje pravnih sredstev brez možnosti za uspeh »lahkomiselno, objestno in neresno«.

V nadaljevanju besedila avtorji pritožbi očitajo tudi politično motiviranost in napad na demokratični proces. Zapisali so, da je pritožba »zlonamerna zato, ker meri na nosilni steber svobodne demokratične družbe, namreč na demokracijo samo«.

Zbor za republiko zavrača tudi trditve, da naj bi objavljeni posnetki o domnevni korupciji vplivali na nepristnost volilne volje. Nasprotno, menijo, da so posnetki razkrili pomembne informacije o delovanju političnih omrežij in volivcem omogočili bolj informirano odločanje. Ob tem primer slovenskega primera zavračajo primerjave z razveljavljenimi predsedniškimi volitvami v Romuniji leta 2024.

Komentar: Rok Čakš
Pričakovani epilogi dejanj iz obupa

Naročniška vsebina