Predlagana prenova plačnega sistema v policiji je sprožila ostre odzive med policisti. Eden od operativnih policistov je javno kritiziral ravnanje sindikatov, ki jim očita, da pri pogajanjih bolj kot interese policistov na terenu zastopajo interese višje plačanih uslužbencev. Ob tem opozarja na velike razlike v plačah, pomanjkanje mladih kadrov in dejstvo, da naj bi sindikati predloge več dni zadrževali brez posvetovanja s članstvom.
Policist sindikatom: Zakaj ste 12 dni molčali?
Na družbenem omrežju Facebook je policist Robert Zajc objavil kritičen zapis o dogajanju okoli prenove plačnega sistema v policiji. Njegov odziv odpira vprašanje, koga sindikati dejansko zastopajo in ali imajo policisti, ki vsakodnevno opravljajo delo na terenu, dovolj vpliva na pogajanja o svojih plačah.
Zajc opozarja, da naj bi sindikati delovno gradivo o prenovi plačnega sistema prejeli že 30. oktobra 2026, člani pa naj bi za njegovo vsebino izvedeli šele iz medijskega poročanja 10. novembra.
»V vsem tem času nas, navadnih članov, niste obvestili o vsebini, niti niste med nami preverili, kaj si o predlogu mislimo,« opozarja. Ob tem se sprašuje, zakaj sindikati pred sprejemanjem pomembnih odločitev niso izvedli niti hitre anonimne ankete med članstvom.
Njegovi očitki tako niso povezani zgolj z višino plač, temveč tudi z vprašanjem transparentnosti sindikalnega delovanja.
Mladi policist 2.300 evrov bruto, izkušeni kolegi pa po 30 letih ne dosežejo te osnove?
Posebej zanimiv je del njegovega zapisa, v katerem izpostavlja predlagano novo izhodiščno plačo policistov.
Po njegovih navedbah naj bi predlog predvideval začetno osnovno bruto plačo približno 2.300 evrov, ob tem pa tudi takojšnji dodatek v višini 200 evrov za vodjo patrulje. Zajc trdi, da bi se ob takšnih pogojih plača novega policista s plačo dolgoletnega operativnega policista po starem sistemu lahko izenačila šele po 18 do 20 letih dela. Še več: po njegovih besedah nekateri policisti, ki na terenu delajo že 25 ali celo 30 let, danes ne dosegajo niti omenjene osnovne bruto plače.
Če navedbe držijo, se odpira pomembno vprašanje: ali je sedanji sistem nagrajevanja policistov res tako neustrezen, da dolgoletne izkušnje na terenu niso ustrezno ovrednotene?
Koga je strah višjih plač policistov na terenu?
Najostrejši del zapisa je namenjen sindikalnim pogajalcem. Zajc se sprašuje, zakaj se predlog, ki naj bi izboljšal položaj policistov v patruljah, predstavlja kot neugoden za že zaposlene.
»Za koga so te posledice v resnici neugodne? Za policiste v patruljah, ki bodo končno dobili dostojno začetno plačo in dodatek za odgovornost, ali za tiste v udobnih pisarnah z visokimi nazivi in visokimi plačnimi razredi?«
Gre za resen očitek, saj avtor nakazuje, da bi lahko bile med različnimi skupinami zaposlenih v policiji precejšnje razlike v interesih. Posebej opozarja, da so med sindikalnimi pogajalci po njegovih navedbah večinoma višje plačani uslužbenci, tudi v rangu policijskih svetnikov. Zato dvomi, da lahko ti ustrezno razumejo položaj mladega policista, ki vsak dan opravlja zahtevno delo na terenu.
Mladi policisti odhajajo, izkušeni pa ostajajo brez ustreznega plačila
Zajc opozarja še na eno težavo, ki bi morala skrbeti tako vodstvo policije kot državo. Po njegovih besedah mladi policisti zaradi nizkih plač zapuščajo policijo že po nekaj mesecih zaposlitve. To pomeni, da država vlaga sredstva v njihovo usposabljanje, nato pa tvega, da jih zaradi nekonkurenčnih plač izgubi.
Hkrati dolgoletni policisti, ki so desetletja opravljali zahtevno in pogosto nevarno delo, po njegovem mnenju niso ustrezno nagrajeni. Zato poziva sindikate, naj podprejo izboljšanje plač policistov na terenu, namesto da predlog v celoti zavračajo zaradi domnevnih negativnih posledic za posamezne skupine zaposlenih.
Poziv k pritisku na sindikate in vodstvo ministrstva
Zajc svoj zapis zaključuje s pozivom mladim in operativnim policistom, naj zahtevajo neposredno vključitev svojih predstavnikov v pogajanja. Če sindikati tega ne bodo omogočili, predlaga tudi neposreden pritisk na vodstvo Ministrstva za notranje zadeve.
»Ne dovolite, da vaša prihodnost spet izpuhti za zaprtimi vrati pisarn,« je zapisal.
Njegov zapis je na Facebooku sprožil odzive, vendar iz same objave ni mogoče sklepati, koliko policistov deli njegovo stališče.
Primer odpira širše vprašanje sindikalnega zastopanja v javnem sektorju.
Interesi zaposlenih na začetku poklicne poti, dolgoletnih operativnih delavcev in višje uvrščenih uslužbencev niso nujno enaki. Prenova plačnega sistema lahko posameznim skupinam prinese različne učinke. Prav zato je pomembno, da so pogajanja transparentna in da imajo zaposleni možnost izraziti svoje stališče.
Ob tem je treba poudariti, da gre za navedbe in ocene avtorja Facebookove objave. Brez vpogleda v celotno pogajalsko gradivo ni mogoče neodvisno potrditi vseh njegovih izračunov ali ocen posledic predlaganih sprememb. Prav tako za zdaj ni predstavljen odgovor sindikatov na njegove očitke.
Ob javno izraženih očitkih se zastavlja več konkretnih vprašanj:
- Ali drži, da so sindikati gradivo prejeli že 30. oktobra 2026, članstvo pa z njegovo vsebino ni bilo pravočasno seznanjeno?
- Zakaj pred oblikovanjem stališč niso izvedli posvetovanja ali ankete med operativnimi policisti?
- Koliko članov pogajalskih skupin dejansko opravlja delo v patruljah oziroma na terenu?
- Ali drži, da bi predlagana začetna bruto plača znašala približno 2.300 evrov, dodatek za vodjo patrulje pa 200 evrov?
- Katere konkretne določbe predloga bi poslabšale položaj že zaposlenih policistov?
- Ali so sindikati pripravljeni omogočiti neposredno sodelovanje predstavnikov mladih in operativnih policistov pri pogajanjih?
Ključno vprašanje ostaja: ali bo prenova plačnega sistema izboljšala položaj policistov, ki vsak dan skrbijo za varnost državljanov, ali pa bodo razlike med zaposlenimi in nezadovoljstvo na terenu ostali nerešeni?
Komentirajo lahko naročniki