Golobova vlada ni želela palače v Piranu. Sedaj to očitajo Matozu

1. 10. 2026, 06:31

5 minut branja
Deli

Prodaja mogočne palače Trevisini na Kidričevem obrežju ob piranskem pristanišču zadnje dni postaja del medijskih polemik.

Portal Necenzurirano njeno prodajo predstavlja kot konflikt interesov Francija Matoza, ki naj bi nastal, ker občina Piran ni uveljavljala predkupne pravice. Aktualni notranji minister Matoz pa naj bi bil po pisanju Necenzurirano povezan z županom Andrejem Koreniko.

Toda ob tem se odpira vprašanje: ali je imela možnost nakupa te iste palače tudi država še pod vlado Roberta Goloba?

V nadaljevanju članka ekskluzivno objavljamo dokument, s katerim je Direkcija RS za vode, katere direktorico je imenovala vlada Roberta Goloba, izdala sklep, da država ne uveljavlja predkupne pravice za Palačo Trevisini.

Torej, povedano preprosteje: država v času Roberta Goloba ni uveljavljal predkupne pravice, danes pa medij, ki je bil minuli mandat blizu predsedniku vlade, očita neuveljavljanje predkupne pravice županu občine Piran.  

Direkcija RS za vode je 5. januarja letos odločila, da država ne uveljavlja predkupne pravice. Takrat jo je vodila dr. Lidija Kegljevič Zagorc, ki jo je imenovala vlada Roberta Goloba.

Ponudbo je direkcija prejela 12. novembra 2025. Nanašala se je na parcelo 1122, k. o. 2630 Piran, po ceni 1.900.000 EUR.

Izjava o neuveljavljanju predkupne pravice ima datum 5. januar 2026 in številko 47801-1088/2025-7. Elektronsko je bila podpisana 6. januarja 2026. V njej izrecno piše, da država za navedeno zemljišče ne uveljavlja predkupne pravice.

Izjava Direkcije RS o neuveljavljanju predkupne pravice Klik za povečavo (rdeče podčrtano s strani avtorja)

Dr. Lidijo Kegljevič Zagorc je vlada imenovala 6. novembra 2025, na predlog Ministrstva za naravne vire in prostor. Funkcijo vršilke dolžnosti direktorice je nastopila 7. novembra 2025. Nasledila je Urško Hočevar. To imenovanje je opravila Golobova vlada.

Če torej država v času Golobove vlade ni uveljavljala predkupne pravice, zakaj bi bilo sporno, če je ni tudi občina Piran?

Preseneča Matozova priljubljenost, a lotil se je debirokratizacije

Primorski odvetnik Franci Matoz, širše znan predvsem kot dolgoletni odvetnik Janeza Janše, je letos prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve, kar ga še posebej postavlja pod luč medijev in javnosti.

Foto: Klara Gojčič, dz-rs.si

Zanimivo pa je, da slednja njegovo delo za zdaj ocenjuje nadpovprečno glede na ostale politike. V septembrski anketi Mediane za Delo se je na barometru priljubljenosti uvrstil najvišje med vsemi ministri in zasedel tretje mesto. V zadnji anketi za POP TV je bil četrti, tik za finančnim ministrom Andrejem Šircljem.

Matoz simpatije žanje z ukrepi za zmanjševanje birokratskih ovir, ki lajšajo življenje državljanom. Med najbolj izpostavljenimi je prizadevanje, da bi ljudje gradbeno dovoljenje dobili v 60 dneh od popolne vloge, ki zadeva marsikoga, ki si želi zgraditi lasten dom ali drugo nepremičnino. Napovedal je tudi spremembo prakse avtomatičnega vključevanja sosedov mejašev v postopke izdaje gradbenih dovoljenj, s čimer želi omejiti neutemeljeno zavlačevanje in primere, ko so investitorji plačevali sosede za umik pritožb. Za ljudi, ki predolgo čakajo na odločitev upravne enote, je ministrstvo vzpostavilo še posebno telefonsko številko in elektronski naslov.

Ali bodo te poteze prinesle obljubljene rezultate, bo pokazala praksa. Toda posegajo v problem, ki ga državljani dobro poznajo: dolgotrajne postopke, nepredvidljivo odločanje in občutek, da je birokraciji pomembnejši postopek kot človek.

Golobova Svoboda v Piranu podprla župana v odločitvi, da se palače ne kupuje na stroške občine

Odločitev piranskega župana Andreja Korenike, da Občina Piran ne uveljavi predkupne pravice za palačo Trevisini, je podprl tudi Lokalni odbor Gibanja Svoboda Piran.

V Svobodi so od župana najprej zahtevali pojasnila, nato pa njegovo odločitev ocenili kot racionalno. Poudarili so, da nakup palače ni bil predviden ne v občinskem načrtu pridobivanja nepremičnin, ne v proračunu za leto 2026 in da občina za objekt ni imela izdelanega konkretnega javnega programa.

Za približno dva milijona evrov vreden nakup bi morala občina denar zagotoviti z dodatnim zadolževanjem, prodajo drugega premoženja ali odvzemom sredstev že načrtovanim projektom, nato pa bi jo čakali še stroški obnove, upravljanja in vzdrževanja. Lokalni odbor Svobode je zato sporočil, da razloge za neuveljavitev predkupne pravice razume in da je bila po njihovi presoji odločitev racionalna.

Komentar: Emil Fabjan
Ko država v času Golobove vlade ne uveljavlja predkupne pravice, ni afera, če to stori občina Piran, pa je naenkrat problem

Ob vseh teh dejstvih se zastavlja tudi vprašanje, ali serija člankov portala Necenzurirano, ki skuša dogajanje okoli palače Trevisini povezati s Francijem Matozom in možnim konfliktom interesov, ne ustvarja predvsem politične afere iz odločitev, za katere obstajajo tudi povsem običajne finančne in upravljavske razlage.

Občina Piran je pojasnila, da za nakup palače ni imela zagotovljenih sredstev niti določenega javnega programa, njeno odločitev pa je po dodatnih pojasnilih kot racionalno ocenil tudi lokalni odbor Gibanja Svoboda. Samo dejstvo, da med posameznimi akterji obstajajo poslovne ali osebne povezave, še ne dokazuje nedovoljenega vplivanja ali politične trgovine.

Zato je legitimno vprašanje, ali intenzivno nizanje člankov o Matozu temelji na novih dokazih o konkretnem konfliktu interesov ali pa gre predvsem za interpretacijo okoliščin, ki lahko politično škoduje ministru, ki se je, kot vidimo, hitro povzpel med najbolj priljubljene politike v Sloveniji. Marsikoga je to nedvomno zmotilo.

Namen takšnega poročanja oziroma želja po zmanjšanju njegove priljubljenosti pa bi bila že trditev o motivu medija, za katero bi bili potrebni dodatni dokazi.