Sindikalni aktivizem v šolah: Je zbiranje referendumskih podpisov in ideološko nagovarjanje šolajočih sprejemljivo?

Informacije, da so sindikati v prostorih univerz novačili študente za oddajo podpisa za referendum proti interventnemu zakonu in razkritje našega medija, da je v okviru obveznega pouka na delavnici o delavskih pravicah politično propagando izvajal sindikat Mladi plus, ta teden dobiva nadaljevanje v Državnem zboru.

Poslanci odbora za izobraževanje, mladino in znanost so na nujni seji obravnavali vprašanje zaščite otrok in mladih pred sindikalnim aktivizmom. Predstavniki sindikatov in opozicije sicer sejo označujejo za poskus cenzure sindikalnega dela, referendumska agitacija pa je zanje v šolah sprejemljiva, dokler je ne izvaja politična stranka, ampak sindikat.

Še pred začetkom seje so v opoziciji predlagali njeno prekinitev, češ, da ni dovolj informacij o navedenem, saj šolski inšpektorat še ni podal nobene ugotovitve kršitev na to temo.

»V prvem tednu zbiranja podpisov v podporo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije smo prejeli več sporočil in slikovna gradiva glede zelo spornega in politično motiviranega zbiranja podpisov sindikatov na hodnikih slovenskih šol,« je uvodoma izpostavila predlagateljica seje Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus).

Iva Dimic: Sindikati bi morali zagotoviti, da do zlorab šolskega prostora ne bi prihajalo

Slednje pa ni bilo prvič. O pritiskih glede zbiranja podpisov, kot o prisotnosti propagandnih gradiv na hodnikih šol, so dijaki poročali tudi že aprila in maja, je nadaljevala Dimičeva. O tem, kako delavnico v okviru rednega pouka v pripagandni namen uporablja sindikat Mladi plus pa smo razkrili na portalu Zanima.me pred nekaj dnevi.

Dimičeva je posebno pozornost namenila študentom in poudarila, da nagovarjanje študentov s strani profesorjev »zahteva posebno presojo. Študent ne bi smel ugibati, ali bo zavrnitev podpisa vplivala na njun odnos.« Zato od sindikatov pričakuje, da zagotovijo jasne smernice, da do zlorab ne bi prihajalo. Sklicatelji seje poudarjajo, da imajo sindikati pravico opozarjati na zakonodajo, ki posega v položaj zaposlenih, a postavljajo pod vprašaj legitimnost, da se sindikalna mreža v javnih izobraževalnih zavodih uporablja kot infrastruktura za referendumsko mobilizacijo.

Državna sekretarka na izobraževalnem ministrstvu Mojca Škrinjar je ob tem dodala, da načelo ideološke nevtralnosti še ne pomeni odsotnosti razprave o družbenih ali političnih vprašanjih, a da je dolžnost države, da »zagotavlja pogoje za pluralno in svobodno akademsko razpravo. Ni vsaka politična stvar prepovedana in ni vsaka sindikalna dejavnost dovoljena, če gre za politično delovanje.«

Sindikati: Gre za cenzuro, poseg v avtonomijo univerze in omejitev sindikalnega dela

Sindikati vprašanja sklicateljev seje razumejo povsem drugače. Na seji prisotna Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM in glavni tajnik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj že samo sejo vidita kot poskus politike, da se vpleta v avtonomijo šolskega prostora in poskus ustavljanja sindikalne dejavnosti.

»Že iz naslova seje veje nestrpnost do sindikatov in aktivizma ter namigovanje na to, da je sindikalna dejavnost nevarna in je zato pred njo potrebno zaščititi otroke in mladino,«  je uvodoma ostro dejal Počivavšek. Predlagateljem je očital, da z »zunanjim vsiljevanjem interpretacij in uporabo notranjih aktov, ki jo zavezujejo,« posega v avtonomijo univerze.

Omejevanje sindikalnega delovanja glede referendumskih vsebin v šolskem prostoru tako razume kot »nič več in nič manj kot cenzuro.«

Štrukelj je bil še bolj oster. Prepričan je, da predlagatelji seje »poskus protiustavnega omejevanja sindikalne svobode izpeljejo skozi fikcijo, da je referendumska kampanja politično ravnanje.« Ker so sindikati opredeljeni posebej, torej izenačevanja s strankami, po prepričanju Štruklja, ni mogoče. »Štiri koalicijske stranke nam očitajo, da je zbiranje podpisov za referendum politično ravnanje,« kar zavrne z dejstvom, da so sindikati na te teme v preteklosti že delovali. Tudi to, da so sindikalni plakati viseli v izobraževalnih institucijah po prepričanju Štruklja ni zloraba, saj niso nagovarjali otrok, naj plakate lepijo po šoli.

Leva opozicija pritrdila sindikatom

»Zgrožen sem nad tem, kar poslušam tukaj,« je povedal poslanec Svobode Robert Janev, ki se je skliceval na odsotnost prijav oz. odločitev inšpekcije, da je v primeru zbiranja podpisov po šolah šlo za kršitev. »Zagotovo ni izziv, kako deluje sindikat v šolskem prostoru, ker na ta način deluje že več kot trideset let.«

Tudi Asta Vrečko (Levica) je poudarila, da sindikat ni politična stranka, zato njegovo delovanje v šoli ni omejeno, kot to velja za politične stranke. Kritična je bila tudi do omejitev glede referendumskih plakatov in zbiranja podpisov za referendum na univerzi, ki jo je postavil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.

Razprava se je vrtela tudi okoli vprašanja avtonomije ter pristranskosti ravnateljev, ko gre za dejavnosti v šoli, delovanje politike v šoli in delovanju podmladkov političnih strank.

Odbor je na koncu sprejel tudi več sklepov. Med drugim, da se zavzemajo za uravnoteženo izmenjavo mnenj, ki naj ima prednost pred enostranskim aktivizmom ali popolno prepovedjo takšnih diskusij, zavračajo pritiske na učence in dijake pri sindikalnih aktivnostih s politično vsebino v šolah. Vodstva pozivajo k ponovni vzpostavitvi avtonomije v šolskem prostoru,  in da sume kršitev posredujejo pristojnim nadzornim organom.