Kako premier Janša brani rekordnih 18,76 milijarde evrov porabe rebalansa proračuna?

»Dokument, ki ga imate pred sabo, ni reformni, je rebalans,« je predsednik vlade Janez Janša danes v državnem zboru branil predlog, ki letošnje proračunske odhodke zvišuje na rekordnih 18,76 milijarde evrov. Povečanje je pojasnjeval predvsem s podedovanimi zakonskimi obveznostmi, zaključevanjem evropskih projektov in obrambnimi zavezami. Njegovo sporočilo: država mora plačati tudi račune, za katere prejšnja vlada ni zagotovila denarja.

Kritiki pa opozarjajo, da vlada ob skoraj milijardi dodatnih prihodkov porabo povečuje še bolj, namesto da bi zmanjšala primanjkljaj. Opozicija problematizira razporeditev denarja in porabo rezerv za prihodnje pokojnine, Fiskalni svet pa previsoko rast izdatkov in odsotnost trajnih ukrepov.

Zakaj je po Janševih besedah rebalans potreben?

• Prejšnja vlada je po njegovi oceni sprejemala obveznosti brez finančnega kritja. Janša trdi, da je predhodnica uzakonila dodatne pravice, ne da bi v proračunu zagotovila dovolj denarja zanje. Sedanja vlada mora zato porabo prilagoditi dejanskim obveznostim, račun pa zdaj prihaja davkoplačevalcem.
• Denarja za plače je primanjkovalo že pred menjavo vlade. Kot konkreten primer je navedel majsko prerazporeditev 75 milijonov evrov z obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah. To po njegovem kaže, da so bile potrebe podcenjene že v proračunu prejšnje vlade.
• Zimski regres je postal trajna obveznost, denar zanj pa ni bil načrtovan. Po Janševih navedbah je bil zakon sprejet konec prejšnjega leta in velja tudi za prihodnja leta, letošnji proračun pa njegovega stroška ni upošteval.
• Višja minimalna plača je povečala tudi druge izdatke. Njeno zvišanje v začetku leta je po njegovih besedah povečalo obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Učinek se zato ne ustavi pri neposrednem dvigu najnižjih plač, ampak sega tudi na druge obveznosti.

Kaj po Janševih besedah kažejo javnofinančni podatki?

• Poraba raste hitreje od prihodkov. V prvem polletju so bili odhodki državnega proračuna za 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, prihodki pa za 8,4 odstotka. Janša opozarja, da takšno razhajanje zmanjšuje prostor za razvoj in ukrepanje ob naslednji krizi.
• Četrtletni primanjkljaj opozarja na resnost položaja. Janša je navedel objavo Sursa, po kateri je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tega četrtletja. Ta podatek je predstavil kot dodatno opozorilo o stanju javnih financ.
• Obresti že jemljejo velik del proračunskega prostora. Za njihovo plačilo je v rebalansu predvidenih skoraj 900 milijonov evrov, še preden govorimo o vračanju glavnice. Po Janševem argumentu denar za servisiranje dolga omejuje sredstva, s katerimi bi lahko izboljšali javne storitve in vlagali v prihodnost.
• Rast socialnih izdatkov. Za socialno varnost namenjajo več kot 200 milijonov evrov dodatno, čeprav ima Slovenija nizko brezposelnost in po njegovi oceni ni posebne socialne krize. Povečanje pripisuje obveznostim zaradi sprememb predpisov.

Skupni imenovalec Janševega opozorila je: obveznosti države rastejo hitreje od prihodkov, stroški dolga pa dodatno zmanjšujejo prostor za razvoj in odziv na prihodnje krize.

Kje se opozicijske stranke ne strinjajo z Janšo?

• Višji prihodki bi morali zmanjšati primanjkljaj. Svoboda poudarja, da skoraj milijarda dodatnih prihodkov in boljša gospodarska rast omogočata krepitev javnih financ. Vladi očita, da dodatni denar porabi v celoti in primanjkljaj glede na sprejeti načrt še povečuje.
• Rebalans odraža tudi nove politične prioritete. SD zavrača razlago, da gre predvsem za nujno pokrivanje podedovanih obveznosti. Po njegovem vlada daje prednost obrambi, represivnemu aparatu in delovanju ministrstev, pri drugih javnih storitvah pa omejuje njihovo rast.
• Zdravstvena blagajna po njihovih navedbah izgublja 100 milijonov načrtovanih sredstev. Svoboda in SD opozarjata, da povečanje drugih zdravstvenih postavk ne odpravi zmanjšanega transferja ZZZS. Opozarjata na tveganje slabše dostopnosti storitev, daljših čakalnih dob in zamikov plačil izvajalcem.
• Tekoče porabe ne bi smeli pokrivati z rezervami za prihodnost. Svoboda in SD nasprotujeta načrtovani porabi približno 176 milijonov evrov iz sredstev, zbranih za prihodnje pokojnine. Po njunem vlada z enkratnimi viri zapira letošnji proračun, pri tem pa zmanjšuje varnost prihodnjih generacij.

Skupni imenovalec opozicijskih očitkov je: obveznosti države je treba plačati, vendar po njihovem to ne upravičuje vseh novih prioritet, porabe dolgoročnih rezerv in odsotnosti konkretnih prihrankov.