Nižjih davkov za ljudi, upokojence in s.p.-je še ne bo, sindikati nadaljujejo boj na ustavnem sodišču

V sindikalnih centralah so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o Zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim prinaša znižanje davkov na osnovna živila, energente, nižje obremenitve za s.p.je ter polno pokojnino upokojencem, ki se odločijo nadaljevati z delom. Odločanje o davčni materiji po ustavi na referendumu ni mogoče, čeprav gre tokrat za svojevrstno situacijo, saj je v igri zniževanje in ne zviševanje davkov. 

Sindikati zakonu ostro nasprotujejo, saj trdijo, da imajo od njega korist samo bogati, njih pa skrbi za javne finance. Oziroma kot je dejal sindikalist Jakob Počivalšek, ni res, da država z znižanjem davkom ljudem nič ne jemlje, saj jemlje sama sebi in država smo ljudje. 

V komentarju uredništva na konkretnem primeru pokažemo, kako sindikati ljudem lažejo in zavajajo, da od nižanja davkov ne bodo imeli nič, ter izpostavimo paradoks, da se pri nas sindikati borijo v korist državnega proračuna in proti temu, da gre denar ljudem, medtem ko se ravno zdaj sindikati v Nemčiji borijo prav za nasprotne smotre. 

Prepričani so, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena “Ne gre za pravico sindikatov do referenduma in ne branimo zgolj te pravice, branimo pravice ljudi, da sami odločajo, da so slišani in da lahko sodelujejo pri oblikovanju zakonov. Interventni zakon je zakon, ki je bil sprejet brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli sodelovanja, brez možnosti, da tudi strokovna javnost sodeluje pri oblikovanju tega zakona. Referendum je seveda tudi posledica tega, da je dialog izostal in da so poslanke in poslanci želeli na hitro sprejeti odločitve, za katere menijo, da ljudje ne smejo odločati,” je bil jasen Zorko.

Interventni zakon so pripravili poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so v državnem zboru prispevali tudi v SDS-u. Ko je bil sprejet, so maja sindikati ob podpori civilne družbe v državni zbor vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne materijo.

Po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča, je izpostavil tri glavne razloge za presojo ustavnosti:

• Zakon poleg finančnih zadev vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. S tem, ko se zakona ne dovoli, se po njegovem mnenju pride do rušenja ustavne pravice do referenduma.
• Zavrnil je, da ne gre nedopustno odločanje zaradi stabilnosti javnih financ. Menijo, da finančna stabilnost države z glasovanjem o zakonu na referendumu ne bo nikakor ogrozila javnih financ.
• Glede sklepa DZ, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se v sindikatih pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži. 

Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju v tem primeru večjo težo kot nedopustnost zaradi davčne materije nekaterih delov zakona, še posebej zaradi okoliščine, da je bil zakonodajalec tisti, ki je združeval vsebine, ki niso združljive med seboj.

Andrej Zorko je na novinarski konferenci še zavrnil pogosto slišano trditev nekaterih poslancev, da ta zakon nikomur nič ne jemlje. “Treba je povedati, komu zakon daje. Zakon daje političnim izbrancem. To so ljudje z najvišjimi plačami, najpremožnejši. Zakon daje lastnikom kapitala, menedžerjem, tistim torej, ki danes imajo. Ljudem, ki so danes na robu preživetja in gledajo na vsak cent, pa zakon ne daje,” je povedal.

Zorko je zavrnil tudi očitek, da sindikati delujejo le, ko je na oblasti desna vlada. “Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča,” je zaključil.

Sindikalist Jakob Počivalšek: “zakon nam jemlje tudi s tem, da nam država niža davke”

Vodja konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivalšek pa je razvil še tezo, da država ljudem jemlje denar tudi tako, da jim niža davke. “Ta izjava, da ta zakon nikomur nič ne jemlje, temelji v bistvu na zgrešeni predpostavki do primeru, če država niža davke, nikomur nič ne jemlje, ampak v resnici seveda država s tem jemlje sama sebi.” In s tem, kot trdi Počivalšek posredno jemlje vsem svojim državljanom, samo vidno ni takoj in očitno.

“Ta floskula “nikomur nič ne jemljemo” dejansko razkriva paradigmo, da naj države ne bi potrebovali, oziroma da naj bi bila država nekaj drugega kot skupek državljanov,” je v obrambo državnega proračuna zaokrožil sindikalist.