Upokojitev pri 70 letih, doplačevanje zdravil, krajši starševski dopust … oddahnite si, to je Nemčija, ne Slovenija

Slovenske javne finance so preveč potratne in državni proračun ima prevelik primanjkljaj, zaradi česar nam že žugajo iz Bruslja. O potrebi po rezih poslušamo že skoraj dnevno, a se še nekoliko delamo, da bo pred krizo, v kateri je Evropa, to dalo rešiti bolj ali manj enostavno.  Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da ne bo najlažje – ekonomist dr. Igor Masten je za zanima.me denimo ocenil, da bodo potrebni radikalni ukrepi za krčenje državne porabe. A teh ob menjavi vlade zaenkrat ni na vidiku.

Bolečih, a potrebnih reform za zmanjšanje javne porabe pa so se že lotili v Nemčiji.

Črno-rdeča koalicija kozervativnih CDU, CSU in socialdemokratov SPD pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza ima pri njihovem usklajevanju velike težave. Se pa vsi strinjajo v dejstvu, da je javna poraba prevelika in so rezi potrebni – ključne reforme naj bi sprejeli do 11. julija, ko se začnejo parlamentarne počitnice – a process se že zamika. Pogledali smo, kako se krčenja javne porabe, ki bo močno vplivalo tudi na življenje povprečnega državljana – lotevajo v Nemčji, kjer so omenjene spremembe zaenkrat še predlogi.

Dvig upokojitvene starosti na 70 let

Ker število upokojencev močno narašča hitreje od števila vplačevalcev v pokojninski sistem, mora Nemčija iz proračuna za pokojnine nameniti že prek 60 milijard evrov letno.

Med možnimi ukrepi za zmanjšanje pritiska na pokojninski sistem je postopen dvig upokojitvene starosti na 70 let do leta 2060 in zmanjšanje pokojnin. Prvič bi lahko bila uvedena ureditev, po kateri bi bil odhod v pokoj odvisen od dejanske delovne dobe, ne le starosti. Razmišljajo tudi o finančnih nagradah za tiste, ki bi delali po 70. letu.

Razbremenitev plač, nagrad in obdavčitve goriva

Med ključnimi cilji reform je zagon gospodarske rasti. V ta namen nemška vlada predvideva tudi nekatere razbremenitve. Predvidoma se bo nekoliko znižala dohodnina za ljudi s srednjimi in nizkimi dohodki ter povečanje davčne olajšave. Bi bili pa višje obdavčeni bogatejši, zmanjšale pa bi se tudi subvencije.

Med sprejetimi ukrepi je tudi davčna razbremenitev goriva, dvig povračila za prevoz na delo na enotnih 38 centov za kilometer in izplačilo do 1000 evrov neobdavčenih nagrad.

Višja doplačila zdravil na recept, manj denarja za nekatere storitve

Reforma zdravstvenega zavarovanja predvideva proračunske reze, prihranke v bolnišnicah, omenjajo se tudi 50 % višja doplačila za zdravila na recept, homeopatskih storitev javna zdravstvena blagajna ne bo več krila. Manj denarja bo tudi za zobozdravstvene storitve, npr. proteze. Brezposelni zakonci, ki so danes brezplačno sozavarovani, bodo morali v prihodnje plačevati zdravstveni prispevek — razen če skrbijo za majhne otroke ali negujejo svojce. Višje naj bi bile sčasoma tudi prispevne osnove za višje plačane.

Rezi tudi pri dolgotrajni oskrbi

Ljudje z višjimi dohodki in vsi nad 23 let, ki so brez otrok, naj bi po novem več plačevali za dolgotrajno oskrbo. Tudi ljudje vključeni v dolgotrajno oskrbo, bodo predvidoma ostali brez nekaterih storitev. Vsem, ki doma skrbijo za svoje svojce, bo država po novem predvidoma plačevala 30 % nižje pokojninske prispevke kot doslej. Med omenjanimi novimi davčnimi bremeni je tudi prenova davka na dediščino.

Dražji javni promet

Dviga se tudi cena vozovnice za javni promet. T.i. Deutschlandticket se je iz 49 evrov mesečno podražila na 63 evrov mesečno – in to kljub temu, da je koalicijska pogodba podražitev predvidevala šele od leta 2029 naprej.

Bolj fleksibilen delovni čas

Eden najbolj odmevnih predlogov, ki je trčil na veliko nasprotovanje sindikatov, je prehod z dnevne (osemurne) omejitve na tedensko 48-urno omejitev delovnega časa.

Krajšanje starševskega dopusta

Čeprav so nemški ukrepi za zdaj še v fazi predlogov in se tudi tam soočajo z velikimi političnimi trenji, je ključno sporočilo jasno: brez posegov v javno porabo dolgoročna vzdržnost javnih financ ni mogoča. Nemčija, kot ena najmočnejših evropskih ekonomij, si kljub večjemu fiskalnemu manevrskemu prostoru ne more več privoščiti odlašanja.

Slovenija je v še bolj občutljivem položaju. Z manjšim gospodarstvom, starajočo se populacijo in naraščajočimi obveznostmi bo prostor za odlašanje še hitreje izginil. Izkušnje drugih držav kažejo, da so ukrepi manj boleči, če so sprejeti pravočasno in premišljeno – ne pa pod pritiskom krize.

Preberite še:

Nižjih davkov za ljudi, upokojence in s.p.-je še ne bo, sindikati nadaljujejo boj na ustavnem sodišču