Bo Bruselj prisilno reševal Slovenijo? Masten: proračunske luknje brez radikalnih rezov ne bomo zaprli

Poročilo Fiskalnega sveta je za Slovenijo zaskrbljujoče. Proračunska luknja je tolikšna, da so se začele celo pojavljati govorice o “trojki”, ki naj bi z vrha EU prisilno reševala slovenske finance, saj se nam obeta kršenje Maastrichtskih kriterijev. Ali držijo navedbe vlade v odhodu, da interventni ukrepi, ki jih predlaga “tretji blok”, nimajo smisla, ter, na drugi strani, da bomo povrženi bruseljskim ukrepom?

Pogovarjali smo se z ekonomistom dr. Igorjem Mastenom.

Prazne Golobove kašče

Spomnimo, vlada Roberta Goloba za seboj pušča veliko proračunsko luknjo; le v prvem četrtletju letošnjega leta je primanjkljaj znašal 700 milijonov evrov. Kot smo poročali, letošnji proračun predvideva 2,1 milijardi primanjkljaja, ocene pa kažejo, da bo dejansko precej višji. Fiskalni svet v poročilu navaja, da bo Slovenija že letos presegla kumulativno odstopanje od načrta, do leta 2028 pa se bo ob sedanjih trendih lahko tudi podvojilo.

To pomeni, da bo skupni primanjkljaj v obdobju še dvakrat večji od predvidenega, in bo dosegel okoli -5 odstotkov BDP. To bi pomenilo krepko prestopanje Maastrichstkih kriterijev, ki dovoljujejo 3 % BDP. V lanskem letu te meje Slovenija sicer še ni dosegla, je pa presegla dovoljeni javni dolg, saj je že leta 2024 namesto 60 % BDP zadolženost znašala 66,6 %.

Bo prišla “trojka”?

Za dvig gospodarske rasti in uravnoteženje javnih financ je tako imenovani tretji blok (NSi/SLS/Fokus, Demokrati in Resni.ca) v parlamentarno proceduro vložil predlog interventnega zakona, ki predvideva davčno razbremenitev, kar je odhajajoči finančni minister Boštjančič označil za nesmiselno, Levica pa trdi, da gre za uslugo bogatim. Tudi šolski sindikalist Branimir Štrukelj v tem, da država ljudem in gospodarstvu pobere manj, ne vidi razvojne usmeritve.

Boštjančič konkretne rešitve za nastalo situacijo ni ponudil, dr. Masten pa na to temo meni: “Stanje je rešljivo, bodisi po lastni volji, ali pa po volji koga drugega.” To bi lahko razuzmeli kot namig na posredovanje “trojke”, vendar izkušeni ekonomist pove, da je to še daleč, in je v prihodnosti ne vidi. Bo pa potrebnega veliko dela, in prihodnjo vlado ocenjuje kot svetovnonazorsko bližje temu, kar bi potrebovali za krpanje proračunske luknje.

Država je kriva za nepotrebne izdatke

A kljub temu meni: “V preteklosti so prekomerno trošile vse vlade”. Pove, da je proračunska luknja zazijala izključno zaradi prekomernega trošenja s strani države. Mnogo od teh izdatkov je nepotrebnih: “Minister Boštjančič govori o 1,7 milijardnem primanjkljaju. Železniška postaja na Jesenicah je precenjena, in to je desetina tega primanjkljaja,” pove in doda, da je takšnih primerov veliko, ter da bi se s premišljenim vaganjem hitro lahko privarčevalo toliko, kot znaša primanjkljaj, oziroma ta ne bi nastal.

Kot razsipništvo Golobove vlade izpostavlja primere, kot sta obvezna božičnica ter nebrzdano zaposlovanje v javnem sektorju. Po projekcijah Fiskalenga sveta, kot jih kaže desni graf, se bo bruto dolg sektorja država do leta 2028 povečeval, namesto zmanjševal, kot predvideva načrt.

Se nam obeta novi ZUJF?

Še en zaskrbljujoč dejavnik pa je padec rasti BDP. Gospodarska rast se je pod Golobom zmanjševala, in kot rečeno, tretji blok z dopolnili SDS v parlament predlaga ukrepe, ki bi jo dvignili. Ali so takšni ukrepi smiselni? “So, vendar če smo rekli A, moramo reči še B,” pove dr. Masten. Pove, da so ukrepi sicer dobrodošli, da pa lahko škodo popravimo “le z radikalnimi ukrepi na trošenju.” 

Torej, ni dovolj, če povečamo prihodke, radikalno bo potrebno zmanjšati odhodke.

Zato bi bilo uvesti nekatere stroge proračunske ukrepe, kot smo jih nekoč že videli: “Na tem področju je bil uspešen minister Janez Šušteršič, in zaradi enega leta njegovega ministrovanja je imelo nekaj naslednjih ministrov lažje delo.”

Spomnimo, kot minister je Šušteršič uvedel ZUJF, ki je med drugim prinesel znižanje plač v javnem sektorju ter reze v socialne transferje.

Ob tem se pri nekaterih poraja strah, da se bo poslabšala socialna slika prebivalstva, a Masten miri, da imamo tako rekoč polno zaposlenost, ter da luknja nastaja zaradi nepravilnih potez države, ne zaradi socialnih transferjev.