To so “zmagovalci” in “poraženci” predvidenega rebalansa državnega proračuna 2026. In zakaj je Janša lahko hvaležen sindikatom

Ministrstvo za finance je pripravilo rebalans letošnjega proračuna in proračuna za prihodnji dve leti. Spremembe postavk v proračunskih dokumentih sledijo spremembi strukture ministrstev, večina resorjev bo porabila za odtenek več od pričakovanega, največja sprememba pa je na področju obrambe, kjer bi z okoli 213 milijonskim povečanjem obrambnih izdatkov Slovenija že letos lahko dosegla zavezo dveh odstotkov BDP namenjenih za obrambo.

Slovenija je sicer ena redkih članic zveze NATO, ki do sedaj še ni dosegala te zaveze.

Rebalans za letos predvideva dvig izdatkov za okoli 0,8 milijarde evrov glede na do sedaj sprejeti proračun za letos. S 17,6 milijarde evrov se odhodki dvigujejo na 18,4 milijarde evrov. Vlada sicer predvideva, da bodo nekoliko višji tudi prihodki v državni proračun, in sicer za okoli 100 milijonov evrov oz. 0,1 milijarde evrov oz. skupno 16 milijard evrov.

Slovenija bo tako letos predvidoma presegla omejitev proračunskega primanjkljaja pri največ treh odstotkih BDP. Primanjkljaj bo tako pri okoli 3,3 odstotka BDP, vlada pa ga bo pred Evropsko komisijo opravičevala z višjimi izdatki za obrambo, ki dovoljujejo odstop od pravil.

Tudi za leto 2027 vlada predvideva 18,4 milijarde evrov odhodkov, leta 2028 pa naj bi odhodki znašali 19,1 milijarde. Vlada bo rebalans proračuna za letos predvidoma obravnavala konec avgusta, proračuna za 2027 in 2028 pa v septembru.

Na večini resorjev več, daleč največ na obrambi

Rebalans proračuna upošteva tudi novo razporeditev ministrstev vlade Janeza Janše in temu primerno prerazporeja tudi sredstva po resorjih. Zaradi te prerazporeditve je pri nekaterih resorjih težje slediti, koliko so se povečala ali zmanjšala sredstva za resorje, ki so prerazporejeni na druga ministrstva kot v prvotnem proračunu.

V grobem pa razrez po večini ministrstev ostaja podoben, večina resorjev sicer z rahlimi popravki navzgor.

Daleč največji skok je sicer na Ministrstvu za obrambo, kjer bo proračun višji za 213 milijonov evrov. Vlada s tem odgovarja na opozorila zveze NATO, da Slovenija ne izpolnjuje zavez in da je prejšnja vlada NATO celo zavajala s prikazovanjem višjih obrambnih izdatkov, kot so bili v resnici predvideni.

Z rebalansom bi Slovenija že letos lahko dosegla zavezo 2 odstotkov BDP za obrambo. Kaj točno bo Slovenija na obrambnem področju dobila za ta denar pa še ni znano. Po neuradnih ocenah predvsem popolnjevanje zalog streliva.

Več sredstev večini ministrstev bi lahko bila tudi posledica primanjkljajev po posameznih resorjih, ki so nastali zaradi slabega proračunskega načrtovanja prejšnje vlade. Posamezni ministri tako že nekaj časa drug za drugim predstavljajo finančne luknje na ministrstvih, ki so jih prevzeli.

Danes je denimo samo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve predstavilo podatek, da je samo na tem ministrstvu luknja globoka 180 milijonov evrov. Razlog za luknjo pa neustrezno planiranje. Ministrstvo je pri načrtovanju odhodkov denimo predvidevalo 2-odsotni dvig minimalne plače, realno pa je bil le ta 16-odstoten.

83 milijonov tako manjka za starševska nadomestila in otroške dodatke, 52 milijonov invalidsko varstvo in osebne asistence, 26 milijonov za socialne pomoči in 16 milijonov za plače zaposlenih.

Rebalans za ministrstvo za demografijo sicer predvideva dodatnih 64,8 milijona evrov. Med »zmagovalci« po dvigu sredstev so še ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki so obeta 130,5 milijona več sredstev ter ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport s 45,9 milijonskim povišanjem. Manjša povišanja si obeta tudi večina drugih ministrstev.

Pas bodo zategnili na ministrstvu za lokalno samoupravo kohezijo in regionalni razvoj, kjer bodo imeli 181,1 milijona evrov manj. Posledica je zmanjšanje evropskih sredstev in slovenske udeležbe pri nerealiziranih projektih.

Predvidena 2,0 odstotna gospodarska rast

Pri načrtovanju je vlada upoštevala načrtovano okrepitev gospodarske rasti na 2,0 odstotka BDP. Podobno rast predvideva tudi v prihodnjih dveh letih, pri čemer računa predvsem na dvig zasebne potrošnje kot posledice dviga plač. Prav tako predvideva, da bo brezposelnost ostala nizka, okoli trenutnih ravni, ki so sicer zgodovinsko nizke in predvsem posledica pomanjkanja delovne sile kot posledica demografskih sprememb družbe.

Vlada predvideva tudi povečanje izvoza, storitvene menjave in turizma, a kot so zapisali v izhodiščih, se hkrati zaveda tudi tveganj, zaradi nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva, predvsem zaradi stroškovnih pritiskov, pa tudi geopolitičnih tveganj, predvsem zaprtij za Evropo pomembnih gospodarskih poti kot sta Hormuška ožina in ožina Bab el Mandeb ter trgovinskih napetosti.

Investicije vlada načrtuje v veliki meri tudi iz evropskih sredstev, inflacija pa naj bi se predvidoma v nekaj letih umirila proti zaželenima dvema odstotkoma, a bi na področju cen hrane in storitev, pa tudi energentov, še posebej v primeru eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu, lahko bila tudi opazno višja.

Na osnovi teh podatkov vlada pričakuje višje davčne prilive, predvsem iz naslova dohodnine, pa tudi več pobranega DDV kot posledica večje potrošnje. Pričakuje pa manj izplačil dividend.

Interventnega zakona ni zaznati

V rebalansu, prav tako pa tudi v izhodiščih za prihodnje proračune sicer ni zaznati upoštevanja interventnega zakona, ki je sicer trenutno zaustavljen na Ustavnem sodišču, saj so sindikati zoper njega zbrali podpise in zahtevali referendum, Državni zbor pa je ocenil, da zaradi poseganja v davčne zakone referendum ni dopusten. O dopustnosti referenduma zdaj odloča Ustavno sodišče.

Zakon sicer skoraj zagotovo ne bi mogel stopiti v veljavo še v letošnjem letu, razen, če Ustavno sodišče v kratkem presodi da referendum zoper ta zakon ni dopusten. V kolikor pa Ustavno sodišče referendum dopusti, morajo sindikati najprej zbrati potrebnih 40.000 podpisov, nato pa mora Državni zbor referendum razpisati. Zaradi vseh predpisanih rokov zakon v tem primeru v veljavo letos ne bi mogel stopiti.

Bi pa, v primeru potrditve na referendumu, nezbranih podpisov ali potrditve ustavnih sodnikov, da referendum ni dopusten, lahko že v začetku prihodnjega leta. Po odločitvi glede tega referenduma tako lahko verjetno pričakujemo še en rebalans proračuna, vsaj za leto 2027. Učinki interventnega zakona na javne finance se ocenjujejo med dobre pol in malo več kot eno milijardo evrov.