Nove države v prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Kaj čaka Slovenija?

12. 6. 2026, 10:48

5 minut branja
Deli

Kanada se je pridružila državam, ki želijo otrokom in mlajšim najstnikom omejiti dostop do družbenih omrežij. Predlagani zakon bi uporabo platform prepovedal mlajšim od 16 let, tehnološkim podjetjem pa naložil strožje obveznosti pri zaščiti otrok pred škodljivimi vsebinami, spletnim nasiljem, zasvojljivimi mehanizmi in tveganji umetne inteligence. Posebnost kanadskega predloga je, da bi se podjetja prepovedi lahko izognila, če bi dokazala, da imajo dovolj učinkovite varnostne ukrepe za mladoletne uporabnike.

Kanada se pri tem ozira proti Avstraliji, ki je kot prva država uvedla splošno prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Avstralski model odgovornost prenaša neposredno na platforme, kot so Instagram, Facebook, TikTok in Snapchat, ki morajo sprejeti »razumne ukrepe«, da otrokom preprečijo uporabo svojih storitev. A izkušnja hkrati kaže, da prepoved na papirju še ne pomeni popolne prepovedi v praksi, saj številni otroci do omrežij še vedno dostopajo prek starih računov, lažnih podatkov ali manj nadzorovanih kanalov.

V EU in Sloveniji še ni konkretne naslovitve problema

V Evropi razprava poteka bolj razpršeno. Francija, Danska, Grčija, Združeno kraljestvo in nekatere druge države razmišljajo o starostnih omejitvah, starševskih soglasjih ali strožjem preverjanju starosti. Evropska unija za zdaj ne uvaja enotne prepovedi, ampak gradi širši okvir: večjo odgovornost platform po aktu o digitalnih storitvah, smernice za zaščito otrok na spletu in tehnične rešitve za preverjanje starosti, ki bi uporabnikom omogočile dokazovanje starosti brez pretiranega razkrivanja osebnih podatkov.

EU razvija skupno rešitev za preverjanje starosti (Age Verification Solution), ki naj omogoča dokazovanje starosti brez razkrivanja identitete ali drugih osebnih podatkov. Cilj je, da lahko uporabnik dokaže npr. »star sem nad 15« ali »nad 18«, ne da bi platforma dobila njegovo ime ali datum rojstva.

Slovenija za zdaj ne sledi modelu splošne prepovedi družbenih omrežij za otroke, so pa mobilni telefoni prepovedani v šolah. V novi koalicijski pogodbi je predvidena tudi zakonska omejitev, saj je sedaj od šole do šole odvisno, kako se s prepovedjo ukvarja.

Slovenski učenci po zadnjem Nacionalnem poročilu o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja dosegajo najslabše rezultate do zdaj. Učenci so se najslabše do zdaj odrezali pri matematični, naravoslovni, računalniški in informacijski pismenosti. Največji upad pa je pri bralni pismenosti, torej razumevanju in uporabi prebranega.

Avstralska izkušnja kaže, da je popolne prepovedi socialnih omrežjih do neke starosti težko izvajati, a tudi prepuščanje odgovornosti zgolj staršem ni več prepričljivo, saj ti ne morejo nadzorovati algoritmov, poslovnih modelov in zasvojljivih mehanizmov globalnih platform. Najverjetnejša prihodnost bo zato kombinacija ukrepov: omejitve v šolah, preverjanje starosti, večja odgovornost tehnoloških podjetij, digitalna vzgoja in jasnejša pravila o tem, kakšen spletni prostor je za otroke sploh sprejemljiv.

AI rekonstrukcija po resnični situaciji odhajanja otrok domov po končanem pouku v OŠ Šmarje pri Jelšah
Komentar: Rok Čakš
Nekaj generacij bo izgubljenih, dokler preko prepovedi ne bo uveljavljeno zavedanje, da so omrežja za otroške možgane škodljiva kot alkohol in droge

Nevropsihiatri in drugi strokovnjaki za razvoj otrok in mladine že dolgo opozarjajo, da je uporaba pametnih telefonov, predvsem družbenih omrežij pri otrocih in mladih, primerljiva z uživanjem alkohola ali celo kokaina. A ker države te dejavnosti večinoma še ne prepovedujejo, zavedanja o dejanski nevarnosti in škodljivosti izpostavljenosti algoritmom na otroške možgane pri starših še ni.

Tovrstne stvari vedno pridejo z zamikom, kot je prišla prepoved uživanja alkohola ali kajenja za mladino – v zelo starih filmih še lahko vidimo otroke s cigareto v ustih.

Bolj progresivne države, kot je denimo Avstralija in tudi nekatere v Evropi, so problem prepoznale dokaj hitro in ga skušajo tudi nasloviti – bolj ali manj uspešno. A vseeno bolje, kot še naprej tiščati glavo v pesek in se delati, da problem ne obstaja, ali pa da bi moral biti rešljiv na individualni ravni – pri posameznih starših ali šolah. Ti pa nemalokrat podležejo občem družbenem pritisku, ki se vrši na njihove otroke od vrstnikov s telefoni in nekontroliranim dostopom do Snapchata, Tik Toka in drugih škodljivih omrežij.

Medtem pa sposobnosti otrok po vseh kazalcih drastično padajo: od sposobnosti koncentracije kreativnega razmišljanja, bralne pismenosti, celo pri matematiki in naravoslovju. Kljub temu Slovenija k problemu pristopa dokaj sramežljivo, kot da bi se bala, da bi z bolj drastičnimi ukrepi užalila otroke in predvsem njihove starše.

A če se bomo želeli vrniti med države z nadpovprečno izobraženostjo, razgledanostjo in sposobnostjo otrok in mladine, bomo problem morali zagrabiti pri njegovih koreninah in ga izpuliti z njimi vred. To bi lahko bil konkreten izziv za novo desnosredinsko vlado, če želijo pokazati, da svet razumejo bolje od svojih predhodnikov in da so ga odločni tudi na bolje spreminjati.