Sindikalne centrale pospešeno zbirajo podpise, potrebne za razpis zakonodajnega referenduma o Interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja in prinaša za več sto milijonov evrov nižjih davkov. Medtem ko mu nasprotniki očitajo predvsem davčna darila premožnejšim in izpad prihodkov države, je davčni strokovnjak Ivan Simič pred referendumom javno stopil v bran zakonu in napovedal, da bo glasoval ZA ter navedel tudi konkretno utemeljene razloge.
Nikakor mi ni jasno, zakaj nekateri nasprotujejo določbam interventnega zakona in zakaj te spremembe označujejo kot spremembe za bogate, če to ne izhaja iz zakona.
Zakon posega na več področij. Med drugim predvideva znižanje davka na prihodke od oddajanja premoženja v najem s 25 na 15 odstotkov, za določene najeme mladim in družinam pa celo na pet odstotkov. Uvaja tudi zgornjo osnovo 7.500 evrov za obračun socialnih prispevkov ter možnost, da oseba po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljuje delo in hkrati prejema celotno pokojnino. Prav slednji ukrep je med bolj odmevnimi. Po podatkih, ki jih navaja Simič, je junija po izpolnitvi pogojev za upokojitev, še naprej delalo nekaj več kot 22.000 ljudi oziroma približno 3,4 odstotka vseh upokojencev. Več svojih ugotovitev je prikazal tudi s pomočjo UI generiranih grafov, ki so bili ustvarjeni na podlagi dostopnih podatkov in prikazujejo podobne zakone in njihov izkupiček v državah EU .
Toda spor o zakonu se ne vrti le okoli pokojnin. Paket spreminja tudi ureditev za male samostojne podjetnike, ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo od pokojnin ter znižuje DDV za določeno hrano in začasno tudi za energente. Ključno vprašanje pred referendumom zato ni več le, ali zakon komu prinaša davčno razbremenitev, temveč kdo bi z njegovimi spremembami največ pridobil in kakšen bi bil dejanski račun za državni proračun.
Simič zavrača ocene o milijardnem izpadu in ocenjuje, da bi bil učinek bistveno manjši. Kritiki pa opozarjajo predvsem na posledice omejevanja prispevne osnove, spremembe pri upokojevanju in porazdelitev koristi posameznih davčnih razbremenitev.
Poglejte še:
Komentirajo lahko naročniki