Napad z eksplozivnimi brezpilotniki na nemško letališče Leipzig-Halle je bil po ugotovitvah ameriških obveščevalcev eden prvih udarcev okrepljene ruske sabotažne kampanje proti članicam Nata. Tako v analizi Wall Street Journala piše Bojan Pancevski, ki se sklicuje na evropske uradnike, seznanjene z ameriškimi obveščevalnimi ugotovitvami. Ukaz za stopnjevanje prikritih operacij naj bi izdal neposredno Vladimir Putin.
Tarča avgustovskega napada je bilo veliko transportno letalo antonov, namenjeno prevozu vojaške pomoči Ukrajini. Eden od brezpilotnikov je zadel letalo, vendar ni eksplodiral, drugi je trčil v drugo letalo, tretji pa je eksplodiral ob letališki ograji. Po ocenah preiskovalcev bi uspešen napad lahko povzročil razdejanje in smrtne žrtve na enem najpomembnejših evropskih tovornih letališč.
Požigi, napadi na Starlink in ladje
WSJ napad v Leipzigu umešča v širši niz sabotaž po Evropi. Avgusta so požigalci napadli proizvajalce brezpilotnikov v Estoniji in na Poljskem, slovaške oblasti pa so sporočile, da so preprečile načrtovani požig ukrajinske tovarne brezpilotnikov na svojem ozemlju. Poljska, Litva in Bolgarija so v zadnjih tednih poročale tudi o sabotažah postaj Starlink. V Črnem morju so bili z brezpilotniki napadeni trgovski ladijski prevozi v bližini voda Bolgarije in Romunije.
Po navedbah zahodnih uradnikov operacije vodi posebna služba ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ustanovljena leta 2023 z združitvijo več enot za prikrito delovanje. Njen namen naj bi bil napadati infrastrukturo, povezano s pomočjo Ukrajini, in ustvarjati kaos, ki bi okrepil politično nasprotovanje podpori Kijevu.
Preiskovalci naj bi po Evropi odkrivali mreže za tihotapljenje orožja in eksploziva, varne hiše ter skrita skladišča ob letališčih in oborožitvenih podjetjih. Pri pripravi napada v Leipzigu naj bi bila logistično vozlišče Srbija, kjer so oblasti pozneje aretirale sedem osumljencev. Eksploziv naj bi čez meje prevažali v ponovno zaprtih konzervah za hrano.
Časnik omenja tudi predhodno operacijo tihotapljenja zažigalnih naprav v paketno omrežje DHL. Preiskovalci menijo, da je bil njen končni namen strmoglavljenje civilnih letal na poletih proti Veliki Britaniji in Severni Ameriki. Eden od poveljnikov te operacije naj bi bil po ugotovitvah zahodnih obveščevalcev povezan tudi z napadom v Leipzigu.
Stopnjevanje sabotaž povezujejo s frustracijami Moskve zaradi omejenih uspehov na bojišču in pogajanj, ki Ukrajine niso prisilila v želene koncesije. Rusija vpletenost v evropske sabotaže zanika.
Komentirajo lahko naročniki