Obrtniki, podjetniki, gospodarstveniki enotno: podprite zakon, vsem bo bolje. Sindikati: bolje bo samo peščici

Na začetku referendumske kampanje o Interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki niža nekatere davke, so pred novinarje so na dveh različnih novinarskih konferencah stopili podporniki in nasprotniki zakona. Obrtniki, podjetniki in gospodarstveniki, ki zakon podpirajo, so izrazili prepričanje, da Slovenija potrebuje razbremenitev plač, ki bo doma zadržala visoko kvalificirane in mlade kadre, sindikalisti, ki zakonu nasprotujejo, pa menijo, da gre za izkoriščanje delavcev in ukinjanje socialne države.

Dejstvo pa je, da Slovenija na vseh lestvicah uspešnosti in konkurenčnosti pada, medtem ko so se v zadnjih letih davščine povečevale. Pa tudi, da se bodo proti zakonu aktivirali sindikati skupaj z aktivisti nevladnih organizacij, ki so nedavno v prid proti prevesili referendum o parlamentarni preiskavi.

“Še nikoli ni bilo slabše”

“V 43 letih ugotavljam, da tako težko, kot je bilo zadnja štiri leta, v smislu razvoja in investicij, še ni bilo. Bila so leta zgolj za preživetje, in s predpisanimi zneski raznoraznih prispevkov in minimalnih plač itd., je nam podjetnikom ostalo izredno malo manevrskega prostora za motivacijo in nagrajevanje zaposlenih,” je povedal Marko Kajzer, lastnik mizarskega podjetja iz Ljubljane, v katerega delavnici je novinarska konferenca tudi potekala.

“Vsi, ki ustvarjamo s svojimi rokami, in vse svoje premoženje zastavimo za to, da nudimo delovna mesta, da imajo ljudje kje delati in zaslužiti, vemo, da tako težko v tej deželi še ni bilo.” Povedal je, da se po dveh dobrih desetletjih vračamo v opcije, iz katere smo ob osamosvojitvi odšli.

Kot pravi, so potrebe malih in velikih podjetij različne, vsa pa potrebujejo okolje, v katerem bodo lahko delala. Predsednik GZS Tibor Šimonka pravi: “Ne prihajamo braniti vlade, in ne pravimo, da je razvojni zakon idealen, in da so vsi členi taki, kot bi si jih mi želeli. PA vendar je to korak v pravo smer.”

Kdo bo plačal za blaginjo, v kateri živimo?

Izpostavil je težave, s katerimi se sooča slovensko gospodarstva: premalo kadrov, staranje prebivalstva in izjemno visoki stroški dela ter vse močnejšo mednarodno konkurenco. Na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, inovativnosti in digitalizacije zadnja leta močno padamo, pravi. “To niso problemi ene vlade ali enega mandata. To so problemi, ki vplivajo na kakovost življenja vseh nas.” 

Blaginja, ki jo uživamo danes, dolgoročno ni vzdržna, če je ne bomo podprli z višjo produktivnostjo, močnejšim razvojem in vitkejšo državo, ne bomo mogli financirati šolstva, zdravstva in sociale, meni Šimonka in poudarja, da je potrebno vlagati v znanje in razvoj za doseganje višje dodane vrednosti. Ob tem izpostavlja ostale postkomunistične države, ki so nas v zadnjih desetletjih ujele.

Logika GZS torej pravi, da je potrebno z vlaganjem v razvoj in nižjimi davki v Sloveniji zadržati visoko kvalificirane kadre, ki bodo ustvarili visoko dodano vrednost, iz katere se bo posledično financiralo tudi javno dobro. Gospodarstvo in sociala si nista v nasprotju, meni Šimonka: “Močno gospodarstvo in močna sociala sta dolgoročno odvisna drug od drugega, zato zakon razumemo kot začetek pomembnih sprememb, ne pa kot njihov zaključek.”

Demagogija in politizacija

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je naslovil problematiko zadrževanja dobrih kadrov. Izpostavil je dva ključna vidika razvojnega zakona: razvojno kapico in delo ob polnem prejemanju pokojnine. Kapico je označil za demagoški pojem, ki “politizirano prihaja v naš prostor”, zato ga je potrebno depolitizirati in odpraviti trenja, tako z leve kot z desne, meni.

Z razvojno kapico bi 13.000 ljudi prejelo boljše pogoje: “Želimo si, da bi ta številka bila dosti večja, dejstvo pa je, da je v preteklih letih to število upadlo.” Gre za inženirje, raziskovalce in razvojne kadre, katerih število se v Sloveniji zmanjšuje. Ukrep obstaja v 18 državah EU, namenjen pa je zadrževanju kadrov z visoko dodano vrednostjo.

Podobno velja za delo ob polni pokojnini, kjer bi se izkušenim posameznikom dejansko splačalo delati in z izkušnjami prispevati v delovno okolje.

Kdo bo odgovarjal za zaostanek Slovenije?

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je povedal, da so ukrepe, ki jih prinaša razvojni zakon, predlagali že leta, in posebno izpostavlja olajšave in poenostavitve za normirance.

Slovenija nad 80 % svoje produkcije izvozi, česar pa, tako Cvar, ne bo več mogla, če ne bo konkurenčna. “Ta zakonodaja je naložba za razvoj Slovenije”, je povedal. Ljudi, ki jo zavirajo, pa bomo morali čez nekaj let povprašati po odgovornosti. “Kakšna sporočila dajemo mladim, ki se želijo šolati in postati inženirji, če jih sedaj označujemo za bogataše?” se sprašuje.

99 % zaposlitev v Sloveniji predstavljajo mikro in mala podjetja (med njimi okoli 190.000 s.p.-jev), in namesto, da bi jim omogočili delo, jim nalagamo administrativne obveznosti, meni Cvar; ob čemer se zavzema za razbremenitev.

Bo hrana res cenejša?

Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije se je dotaknila vpliva zakona na potrošnike. Izrazila je podporo zakonu z vidika, kar prinaša zaposlenim, upokojencem, mladim in družinam. Trend nakupovanja dnevnih potrebščin je zadnja leta v stagnaciji oziroma rahlo pada, zakon pa bi ga znova obrnil v pozitivno smer.

Za kmetijstvo, na primer, prinaša trajno znižanje davkov na semena, sadike in gnojila, enako velja za prehranske izdelke. Ob tem je prepričana, da bodo trgovine zaradi nižjih davkov znižale cene, saj jih v to sili konkurenca.

Sindikati nasprotno: o privilegijih za peščico

Kaj pa pravijo tisti, ki jih bo mogoče Cvar čez nekaj let spraševal po odgovornosti? Na ločeni novinarski konferenci (ne skupni z delodajalci) je nastopilo precej govorcev, zato naj izpostavimo le najbolj udarne.

“Ne nasprotujemo razvoju, tudi ne nasprotujemo uspešnim podjetjem. Nasprotujemo pa, če se ta razvoj gradi na račun tistih, ki bi morali plačati privilegije peščice. In to pravi interventni zakon,” je v imenu ZZZS povedal Andrej Zorko.

Kot prioriteto omenja tudi solidarnost, javno šolstvo in javno zdravstvo. “In ne bomo dovolili, da bi se peščici povečali žepi, in da bomo to plačali vsi mi.” 

Prav tako Jakob Počivavšek iz KSS PERGAM meni, da nižji davki ne bodo prinesli nižjih cen za potrošnike, kot je to napovedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, temveč večje dobičke trgovcev pri enakih cenah.

Štrukelj: “razvojni zakon je trik!”

V imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja je imel nagovor tudi Branimir Štrukelj. Ne verjame, da zakon ne bo nikomur nič vzel, kot pravijo predlagatelji, zato je izrazil prepričanje, da že sprejeti proračun za prihodnje leto globoko posega v socialne pravice ljudi ter v javno šolstvo in javno zdravstvo:

“Z motorko reže javne storitve, zato, da jih potem prenese v oboroževanje in obrambo,” glede proračuna pove zimzeleni sindikalist. “Kaj bo ostalo od tega, kar Slovenijo dela državo, ki nekaj da na skupnost in ima občutek za solidarnost?” se sprašuje.

Medtem, ko predstavniki delodajalcev izpostavljajo padec Slovenije na lestvicah in pa dejstvo, da nas dohitevajo države nekdanje Sovjetske zveze, Štrukelj meni, da kljub uravnoteženemu javnemu financiranju solidarnosti “dohitevamo najbolj razvite”. Štrukelj pravi, da bo tudi za gospodarstvo proračunska luknja, ki naj bi jo zakon povzročil, uničujoča.

Pred novinarji je zakon predstavil kot trik: “V roko vam natrese nekaj bakrenega drobiža, hkrati pa vam rokohitrsko iz žepa potegne šop bankovcev, ki jih da najbolj bogatim, in vi tega ne opazite, ker ste zaslepljeni z drobižem. To je trik, ta zakon jemlje, ne daje. Pika,” je bil odločen in omenil večino, ki naj bi dajala “peščici izbrancev”.

Prihajajo nevladniki

Proti slednji je pozval nevladnike in civilno družbo, s katero bodo “skupaj zaustavili zakon”. Tudi Damjan Volf, predstavnik Sindikatov 90 Slovenije, je s ponosom govoril o zbranih podpisih. Z delodajalci se strinja, da je referendum odločilen za prihodnost naše države.

“Prav nihče me ne bo prepričal, da v času, ko kapital pridobiva na moči, izkoriščanje delavstva pa se povečuje, živimo v sistemu, ki vsem nekaj daje,” je povedal, predlagatelje pa označil za pravljičarje.

Dogodek se je odvil s precejšnjim revolucionarnim nabojem, retoriko o solidarnosti, pravičnosti in delavstvu, medtem ko so delodajalci in podjetniki poudarjali pomen razvoja, boljših plač in visoke dodane vrednosti, s katero bi lažje financirali socialno državo.