Imate pripravljen evakuacijski nahrbtnik in domače zaloge za preživetje 72 ur krize? V zadnjih dneh je v javnosti zelo aktualna tema pripravljenosti na krizo, saj Evrop in z njo tudi Slovenija živi v sivi coni med krizo in normalnim stanjem, kot se je izrazila evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib.
V lanskem let je bil evropski mehanizem civilne zaščite UCPM aktiviran več kot šestdesetkrat, kar je desetkrat več kot v letih, ko je bil zasnovan. Kakšne krize nam torej grozijo v prihodnosti?
V prvi vrsti jih ločujemo na naravne nesreče in antropogene krize, torej tiste, ki jih je povzročil človek. Podnebje se spreminja in naravnih nesreč je vse več, obenem pa se krepi grožnja ruskega hibridnega delovanja, kjer je primarna tarča civilna infrastruktura. Vse bolj se govori tudi o posnemanju teh metod, ne neposredno o Rusih samih.
Pripravljenost na vse nesreče, ne le na vojno
Tako je Srečko Šestan, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje, za 24ur poudaril: »Ne mislim tukaj samo na vojno, ampak tudi na druge nesreče, ki nas lahko doletijo«.
Prav tako kot potres, žled ali poplava lahko vsakdanje življenje navadnih državljanov ogrozijo hekerski napadi, grožnje z bombami ali masovni izpadi električne energije. Elektrika je za nemoteno življenje bistvena, saj podpira tako rekoč vse vidike našega vsakdanjika, od služb, zdravstva, šolstva, prehrane in ogrevanja.
Vse je odvisno od elektrike
Do izpadov lahko privedejo naravni in človeški dejavniki; največji izpad elektrike v Evropi v zadnjih 20 letih so zabeležili lani v Španiji in na Portugalskem. Kot je pokazala preiskava, ni šlo za sabotažo, pač pa za tehnične težave.
Za posameznika se takšna kriza začne povsem praktično: električni štedilnik ne deluje, bankomat ne izplačuje, telefon se prazni. Ob daljšem izpadu postaneta vprašljivi tudi oskrba z vodo in varnost ohlajene hrane.
Kot pričajo nedavni napadi na hladilnike evropskih trgovcev, pa je možno takšno prehransko krizo izzvati tudi namenoma. Strokovnjaki ocenjujejo, da je šlo za sabotažo, saj storilci niso zahtevali nikakršne “kompenzacije” za svoj podvig. Gre pa po eni strani za projekcijo moči z njihove strani, po drugi pa se razkriva ranljivost evropskih prehranskih verig in s tem dobrobiti prebivalstva, ki bi s v primerih takšnih napadov zlahka ostalo brez živil, zdravil, ogrevanja in še česa.
Nekateri sabotažo pripisujejo ruski skrajni skupini Moška država, a zaenkrat ni potrjeno, da bi za njo stali Rusi. V vsakem primeru pa bi v primeru večjega obsega enakega napada žrtev postalo splošno prebivalstvo, glede na preiskave Eurojusta so pričakovanja, da se bodo tovrstne dejavnosti okrepile, povsem upravičene.
Slednji je marca letos pri primeru samovžigajočih se pošiljk iz leta 2024 navedel 22 osumljencev, ki naj bi delovali za rusko vojaško obveščevalno službo. Enako velja za poizkuse dronskih napadov na letala na Lepiziškem letališču.
S hibridnim pristopom nad civiliste
Preiskave večini takšnih sabotaž dokažejo, da so posledica ruske iznajdljivosti. V podobni smeri gre nedavno potapljanje ladij v Črnem morju, pa tudi trenutne grožnje z bombami na letalih na prvi pogled spadajo v ruski hibridni okvir, čeprav ozaadje še ni dokazano. Dejstvo pa je, da lahko zelo učinkovito prekinjajo transportne poti, kar onemogoča preskrbovalne verige in povzroča škodo gospodarstvu in prebivalstvu.
Tudi lažna grožnja ima namreč lahko zelo oprijemljive posledice: zamude, stroške, prekinjeno delo in obremenjene varnostne službe. Potnik ali zaposleni mora upoštevati navodila osebja in policije, tudi pri evakuaciji. Ponavljajoče se motnje torej služijo hibridnemu delovanju, pri katerem napadalec spodkopava normalno življenje in zaupanje v institucije ter preko ogrožanja civilistov izvaja destabilizacijo.
Rusi pa vendarle najverjetneje niso odgovorni za prav vse antropogene grožnje: v tem kontekstu se omenja tudi Iran ter določene kriminalne združbe.
Kriza udari z domino efektom
Naravne nesreče lahko vodijo v enake ali mnogokrat hujše posledice, ki so v spominu Slovencev precej globoko zasidrane. Poplave, ki lahko odnesejo ceste, žled, ki poškoduje električno omrežje, ali pa požar in potres, ki ljudi prisilita, da zapustijo dom, so postali malodane stalnica.
Posledice se kot domine nalagajo ena na drugo: električni izpadi lahko ohromijo črpalke, komunikacije in plačilne sisteme, poškodovane prometnice pa otežijo dostavo hrane, goriva in zdravil. Ob industrijski ali radiološki nesreči pa URSZR posebej opozarja, da je lahko potrebno tudi zadrževanje v zaprtih prostorih, saj bi bili zunaj lahko izpostavljeni škodljivim učinkom.
V javnem spominu pa je globoko ostala predvsem epidemija COVID-19, ki je večino svetovnega prebivalstva prikovala v domove ter v dobršni meri prekinila gospodarsko in transportno dejavnost.
Kaj potrebujemo za primer krize?
Pristojni priporočajo, da smo na skrajne scenarije pripravljeni. Ne, ker bi želeli sejati preplah, temveč zgolj olajšati reševanje in okrevanje, če do takšne krize pride.
Tako obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da je priporočljivo imeti evakuacijski nahrbtnik v primeru, da bi bilo potrebno zapustiti dom. Nahrbtnik naj vsebuje vodo, zdravila, nepokvarljivo hrano, najnujnejša oblačila, baterije za telefon, radio, dokumente ter gotovino v manjših bankovcih.
Za primer kriz, kjer bi morali ostati doma, priporočajo podoben asortima, le da v večjih količinah.
Komentirajo lahko naročniki