Varuhinja pravic gledalcev pritrjuje, da imajo na TV SLO težave z enostranskostjo in spoštovanjem poklicnega kodeksa

Avgustovsko poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija za javni servis ni ravno prijetno branje. Marica Uršič Zupan je pri oddaji Marcel ugotovila dve neskladnosti z Etičnim in poklicnim kodeksom, v istem poročilu pa najdemo še napačno fotografijo pri poročanju o zgodovinskem športnem uspehu, napačno označitev praznika ter primer, pri katerem je po njeni oceni hitrost prehitela dovolj temeljito preverjanje informacije.

Najostrejša ugotovitev zadeva oddajo Marcel. Pri rubrikah Intro, Komentar in Brez filtra po oceni varuhinje gledalcu ni dovolj jasno, kje se končajo dejstva in začne komentar. Hkrati uredništvo pri delih oddaje z elementi komentarja ne zagotavlja avtorske raznovrstnosti, saj jih pripravlja zgolj ena avtorica oziroma en avtor. Njena ugotovitev je nedvoumna: »V teh dveh točkah uredništvo ne spoštuje Etičnega in poklicnega kodeksa RTV Slovenija.«

Primer se je začel že junija, ko je gledalec kritiziral uvod Špele Kožar ob 35-letnici slovenske samostojnosti. Med drugim je očital omalovažujoč prikaz dogajanja in odsotnost drugačnega pogleda. To so bili očitki gledalca, ne ugotovitev varuhinje, vendar so sprožili dodatno preverjanje, po katerem se je varuhinja osredotočila na precej bolj merljivo vprašanje: ali so komentarji dovolj jasno označeni in ali je zagotovljena pluralnost avtorjev.

Ko mora uredništvo samo priznati, da označevanje ni dovolj jasno

Urednica oddaje Špela Kožar je pojasnila, da je Marcel zasnovan kot analitična in komentatorska oddaja. Toda varuhinja je po pregledu več oddaj ocenila, da takšne oznake ni mogoče raztegniti na celotno oddajo. Kodeks komentarje dopušča, tudi izrazite in avtorske, vendar zahteva, da gledalec jasno ve, kdaj spremlja dejstva in kdaj mnenje. Urednik tedenskih oddaj Dejan Ladika je skušal pojasniti, da je Intro napovedan kot »Špelin uvod«, voditeljevi uvodni deli pa so v razrezu označeni kot komentar.

Toda odgovor uredništva je hkrati pokazal, da je opozorilo varuhinje zadelo bistvo: napovedali so jasnejše označevanje rubrik Intro in Brez filtra ter razmislek, kako še bolj nedvoumno označiti Marcelov komentar. Ladika je sam zapisal, da morajo stvari označiti bolje, »da ne bi prihajalo do zmede«. Pri avtorski raznovrstnosti se je skliceval na kadrovsko stisko.

Toda Marcel ni osamljen primer iz avgustovskega poročila. V Poročilih ob 8. uri so ob bronasti medalji slovenskih odbojkarjev v elitni Ligi narodov prikazali fotografije slavja slovenske košarkarske reprezentance do 18 let. Uredništvo je napako priznalo in se opravičilo. Še bolj zgovorno je pojasnilo, da je bila prav tistega dne zaradi varčevanja ukinjena funkcija mlajšega dežurnega novinarja, ki bi po navedbah montažerja takšno napako morda preprečil.

Prenagljeno o tem, da Peter Jambrek pripravlja ustavno obtožbo

Resnejši je primer Petra Jambreka. TV Slovenija je poročala, da nekdanji ustavni sodnik pripravlja ustavno obtožbo zoper predsednico republike, Jambrek pa je to zanikal. Varuhinja hujše kršitve ni potrdila, je pa zaznala »odmike od verodostojnega obveščanja in preverjanja virov«, ki so po njeni oceni slabo vplivali na zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Ob tem se je zgodila še precej osnovna napaka. Marijino vnebovzetje so v Dnevniku označili kot državni praznik, čeprav gre po zakonu za verski praznik in dela prost dan. Uredništvo je napako priznalo ter se gledalki opravičilo.

Prav zato je zanimiva primerjava s Petkovo centrifugo na Valu 202. Tam je varuhinja očitek politične pristranskosti zavrnila tudi zato, ker komentatorska oddaja zagotavlja avtorsko raznovrstnost s 17 avtorji. To pokaže, da problem ni že sam komentar ali izrazito avtorsko novinarstvo, ampak standardi, po katerih je takšna vsebina pripravljena in predstavljena občinstvu.

Avgusta je varuhinja prejela 149 odzivov, od tega 43 na Televizijo Slovenija in 24 posebej na njen Informativni program. Posamezna napaka se lahko zgodi vsakemu mediju. Ko pa lastna varuhinja v istem poročilu opozarja na nejasno ločevanje komentarja od dejstev, pomanjkanje avtorske raznovrstnosti, zdrse pri preverjanju virov in povsem osnovne napake, se za javni servis odpira težje vprašanje: ne ali zna napake pojasniti, ampak ali jih zna dovolj dosledno preprečevati.