Šolsko ministrstvo omejuje delo od doma za 381 zaposlenih. Kaj o učinkovitosti kažejo raziskave?

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino bo delo od doma po novem izjema. Vodstvo spremembo utemeljuje z reorganizacijo ter potrebo po neposrednem sodelovanju, ni pa predstavilo podatkov, da so bili zaposleni doma manj učinkoviti.

Preverili smo, kaj počnejo druga slovenska ministrstva in velika tuja podjetja ter kaj o delu od doma kažejo raziskave.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je po reorganizaciji spremenilo prakso dela od doma. Zaposleni naj bi delo praviloma opravljali v prostorih ministrstva, od doma pa le še takrat, ko bodo za to obstajali posebej utemeljeni razlogi. Novo ministrstvo je nastalo z združitvijo nekdanjega Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter nekdanjega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Možnost dela od doma ima z aneksom k pogodbi urejeno 241 javnih uslužbencev prvega in 140 uslužbencev drugega nekdanjega ministrstva. Skupaj torej 381 zaposlenih.

Ministrstvo nam ni sporočilo, koliko od 381 zaposlenih je možnost v zadnjih mesecih dejansko uporabljalo. Razkrilo pa je, da so zaposleni, ki so delali od doma, med junijem in avgustom tako opravili približno 37 odstotkov svojih dejansko prisotnih delovnih dni. Če bi ta delež prenesli na običajen petdnevni delovni teden, bi pomenil približno 1,85 dneva dela doma in 3,15 dneva na delovnem mestu. Gre le za približen preračun, saj so iz podatka izključene odsotnosti, jasno pa pokaže, da zaposleni niso delali pretežno na daljavo.

Na ministrstvu spremembo povezujejo z reorganizacijo. »Sprememba ureditve opravljanja dela na domu je povezana predvsem z obdobjem po reorganizaciji ministrstva, v katerem se vzpostavljajo nove organizacijske enote, delovni procesi in delovne ekipe,« so pojasnili za Zanima.me.

Po njihovih navedbah je v tem obdobju za učinkovito delovanje pomembno neposredno sodelovanje zaposlenih na delovnem mestu. Fizična prisotnost naj bi omogočala lažje in hitrejše usklajevanje, učinkovitejši pretok informacij ter krepitev sodelovanja znotraj posameznih organizacijskih enot in med njimi. Poudarjajo, da delo doma ne bo popolnoma prepovedano. »Delo se bo praviloma opravljalo na delovnem mestu, vendar bodo tudi v prihodnje mogoče izjeme, kadar bodo za to obstajali utemeljeni razlogi in bo hkrati mogoče zagotoviti nemoteno, učinkovito in kakovostno opravljanje dela,« so zapisali.

Ostala ministrstva: delo od doma omejujejo, vendar ga večinoma ne ukinjajo

Novo ministrstvo ni edini državni organ, ki je po obdobju precejšnje fleksibilnosti začel zaostrovati pravila. Po podatkih, zbranih poleti 2026, lahko na slovenskih ministrstvih od doma dela skoraj četrtina javnih uslužbencev. Možnost ima približno 1.500 zaposlenih, vendar so razlike med resorji velike. Na nekaterih ministrstvih lahko od doma dela skoraj vsak zaposleni z ustreznim delovnim mestom, drugod so možnosti precej omejene.

Nekatera ministrstva so omejila število dovoljenih dni. Druga so delo doma prepovedala ob ponedeljkih in petkih oziroma tik pred dopustom in po njem. Razlog za takšne omejitve je pogosto želja, da delo doma ne bi postalo le način podaljševanja konca tedna.

Na ministrstvu za kulturo lahko zaposleni praviloma delajo doma en dan tedensko, vendar ne ob ponedeljkih in petkih. Na ministrstvu za zdravje delo doma ni dovoljeno ob ponedeljkih. Na pravosodnem ministrstvu so pripravljali zmanjšanje največjega obsega z desetih na osem dni mesečno.

Drugod ostajajo precej bolj odprti. Na nekaterih resorjih zaposleni lahko od doma delajo enkrat ali dvakrat tedensko, ponekod tudi do deset ali 12 dni mesečno. Odločitev je običajno prepuščena neposrednemu vodji in prilagojena vsebini nalog.

Odločitev novega šolskega ministrstva, po kateri naj bi bilo delo doma le še izjema, je torej med strožjimi ureditvami.

Za državo več prihodov na delo pomeni tudi več stroškov

Vrnitev zaposlenih v pisarne nima le organizacijskih posledic. Javnim uslužbencem pripada povračilo stroškov za dejanske prihode na delo. Če bo več sto zaposlenih vsak teden opravilo enega ali dva prihoda več, se bodo povečala tudi izplačila za prevoz. Višina učinka je odvisna od oddaljenosti zaposlenih in načina povračila.

Več prihodov pomeni tudi več prometa v Ljubljani in drugih mestih, več časa na cesti in več izpustov. Prav zmanjševanje prometnih obremenitev in lažje usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja so nekatera druga ministrstva v preteklosti navajala med razlogi za omogočanje dela doma. Posebej izpostavljeni so zaposleni, ki živijo zunaj osrednje Slovenije. Pri njih dan doma ne pomeni le večje udobnosti, temveč lahko prihrani dve ali več ur vožnje.

To ni argument za to, da mora biti delo doma dovoljeno neomejeno. Pomeni pa, da bi moralo biti pri presoji koristi obvezne prisotnosti upoštevano tudi, kaj država zanjo plača in koliko časa zaposleni porabijo za pot. Ravno zato smo ministrstvo za izobraževanje spraševali o stroških ob delu od doma in v pisarni ministrstva, a nam izračuna dodatnih stroškov ni predstavilo.

Velika podjetja vračajo zaposlene, dela od doma je manj

Najstrožjo vrnitev v pisarne so uvedli Amazon, JPMorgan Chase, Dell in AT&T, ki od velikega dela pisarniških zaposlenih zahtevajo petdnevno prisotnost. Podobno je ameriška zvezna uprava leta 2025 praviloma odpravila delo na daljavo. Vodstva odločitve utemeljujejo z lažjim sodelovanjem, mentorstvom, hitrejšim odločanjem in močnejšo organizacijsko kulturo – podobno kot slovensko ministrstvo.

Druga podjetja so ohranila hibridni model, vendar povečala število obveznih prihodov. Microsoft od zaposlenih, ki živijo blizu pisarne, zahteva najmanj tri dni prisotnosti, Starbucks in NBCUniversal štiri, medtem ko je Paramount za del zaposlenih uvedel petdnevni režim.

Pri nekaterih družbah zaostrovanje sovpada z reorganizacijami in zmanjševanjem števila zaposlenih. Kritiki zato opozarjajo, da lahko obvezna vrnitev posredno spodbudi odhode ljudi z dolgimi vožnjami ali družinskimi obveznostmi. Tega ni mogoče samodejno pripisati posameznemu delodajalcu, raziskave pa potrjujejo, da stroga pravila povečujejo pripravljenost zaposlenih za menjavo službe.

Primerov nove popolne vrnitve v pisarne slovenska podjetja javno skoraj ne objavljajo. Bolje dokumentirani so hibridni modeli. NLB je po pandemiji napovedala, da bi lahko dolgoročno od doma delalo okoli tisoč zaposlenih, pozneje pa je delo na daljavo predstavljala kot ukrep za lažje usklajevanje življenja, manj poti in nižji okoljski odtis. V Zavarovalnici Triglav so po javno dostopnih podatkih za primerna delovna mesta omogočali do dva dneva dela doma tedensko.

Raziskave kažejo: hibridno delo ostaja, popolnoma oddaljeno pa ima tudi slabosti

Kljub odmevnim pozivom velikih družb k vrnitvi v pisarne delo od doma ne izginja. Gallupovi podatki iz maja 2026 kažejo, da je med ameriškimi zaposlenimi, katerih delo je mogoče opravljati na daljavo, 52 odstotkov hibridnih, 26 odstotkov popolnoma oddaljenih, le 22 odstotkov pa ves čas dela na delovnem mestu. Skoraj štirje od petih torej še vedno vsaj del tedna delajo zunaj pisarne. Tudi Eurofound ugotavlja, da se je hibridno delo v Evropi iz pandemičnega ukrepa razvilo v trajno obliko organizacije dela.

Najmočnejši dokaz o njegovih učinkih ponuja šestmesečni naključni eksperiment v podjetju Trip.com, v katerem je sodelovalo 1.612 zaposlenih. Del jih je dva dni na teden delal doma, kontrolna skupina pa vseh pet dni v pisarni. Raziskovalci niso ugotovili razlik v uspešnosti, napredovanjih ter količini ali kakovosti programerskega dela. Se je pa med hibridnimi zaposlenimi število odpovedi zmanjšalo za tretjino, izboljšalo se je tudi njihovo zadovoljstvo. Učinek je bil posebej izrazit pri ženskah, zaposlenih z daljšo potjo na delo in tistih brez vodstvenih položajev.

Dosedanji model ministrstva, pri katerem so uporabniki doma opravili približno 37 odstotkov prisotnih delovnih dni, je bil precej podoben temu preizkušenemu modelu.

Drugačni so rezultati popolnoma oddaljenega dela. Stanfordov pregled kaže, da je lahko v povprečju približno deset odstotkov manj produktivno, predvsem zaradi težje komunikacije, mentorstva in prenosa znanja. Analiza komunikacije več kot 61.000 Microsoftovih zaposlenih je pokazala tudi bolj zaprta omrežja sodelovanja. To podpira argument ministrstva, da je neposredni stik pomemben, ne dokazuje pa, da je potrebna skoraj vsakodnevna prisotnost.

Smiselna rešitev je lahko usklajen hibridni model, v katerem so ekipe določene dni skupaj in jih namenijo sodelovanju, sestankom ter mentorstvu.

Mladi si ne želijo samo dela doma

Tudi generacijske razlike rušijo običajne predstave. Gallup je ugotovil, da si popolnoma oddaljeno delo želi le 23 odstotkov pripadnikov generacije Z, med starejšimi generacijami pa približno 35 odstotkov. Mladi pogosteje potrebujejo mentorstvo, strukturo in neposredne poklicne stike. Kljub temu je tudi med njimi najbolj priljubljen hibridni model, ne petdnevna prisotnost.

Na fleksibilnost so najbolj navezani milenijci: 41 odstotkov hibridnih zaposlenih te generacije bi ob njeni omejitvi zelo verjetno začelo iskati drugo službo. Odnos do dela doma je zato očitno povezan tudi z življenjskimi okoliščinami. Starši, skrbniki svojcev in ljudje z dolgimi dnevnimi vožnjami ga vrednotijo drugače od zaposlenih, ki šele gradijo kariero in mrežo sodelavcev.