Janša opoziciji ponuja soustvarjanje zakonov. Svoboda in Levica zavračata, za SD Pertinač pravi, da “niso dovolj pametni”

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak je predstavil dokument »Partnerstvo za uspešno Slovenijo«, s katerim želi vladajoča koalicija k sodelovanju pri pripravi zakonodaje povabiti opozicijske stranke. Po njegovih besedah vlada ne izhaja iz prepričanja, da ima sama vse odgovore, temveč želi izkoristiti tudi znanje in izkušnje opozicije.

Kako je tovrstno partnerstvo delovalo v mandatu 2004-2008, ko se mu je pridružila opozicijska SD, smo se pogovarjali s takratnimi akterji. Eden izmed njih, bivši politik te stranke Aljuš Pertinač, meni, da je bilo sodelovanje koristno, da pa »v SD trenutno niso dovolj pametni da bi v partnerstvo šli.« Že vnaprej sta sodelovanje javno zavrnili Gibanje Svoboda in Levica, pridružiti se mu namerava Resni.ca. 

»Nikakor si ta koalicija in ta vlada ne predstavlja, da ima vse znanje in da je najpametnejša na tem svetu,« je za glavni razlog za ponujanje partnerskega sodelovanja opozicijskim strankam navedel izkušeni politični koordinator Gorenak. Namen partnerstva je, da bi opozicijske poslanske skupine sodelovale pri pripravi zakonov še pred njihovim sprejemom na vladi. Predvideno je desetdnevno obdobje, v katerem bi lahko podale pripombe, predloge ali amandmaje.

Ob tem je izpostavil, da podpisnice sporazuma ne bi prevzele nobenih obveznosti glede kasnejšega glasovanja v državnem zboru. »Lahko sodelujejo pri pripravi zakonodaje, vendar iz tega naslova nimajo nobenih obveznosti, zlasti ne obveznosti pri glasovanju.«

Druga pomembna novost je možnost, da opozicijske stranke same pripravijo zakonske predloge, ki bi jih vlada in pristojna ministrstva obravnavali ter po morebitni uskladitvi tudi podprli.

Na vprašanje o morebitnem zavračanju sporazuma s strani opozicije je bil Gorenak jasen: »Vsebinskih razlogov za nesodelovanje jaz ne vidim.« Dodal je, da bi morebitno zavrnitev razumel kot nepripravljenost opozicije, da svoje znanje in predloge prispeva v korist državljanov ter pri sooblikovanju zakonodaje.

Pertinač: Za SD je bilo partnerstvo za razvoj super

Gibanje Svoboda in Levica pa sta že pred primopredajo poslov javno napovedali, da v partnerstvo ne bosta vstopili.

Najbolj negotova je bila odločitev Socialnih demokratov, ki bi z vstopom v partnerstvo za razvoj verjetno največ pridobili, a po drugi strani v stranki ta trenutek ni zaznati volje in poguma, da bi ta korak naredili.

Aljuš Pertinač, ki je v partnerstvu za razvoj sodeloval v imenu SD v času prve Janševe vlade ob tem ocenjuje, da če bi bil sam predsednik SD, bi že bil v partnerstvu za razvoj, da pa se boji, »da v SD trenutno niso dovolj pametni da bi v partnerstvo šli.«

»Ministri so nam poslali gradiva, preden so šla v Državni zbor, mi smo dali pripombe. Usklajevanje je na nek način bilo podobno koalicijskemu.« Kar se je uskladilo, je šlo v Državni zbor usklajeno med koalicijo in SD, ki je poleg SNS Zmaga Jelinčiča podpisala partnerstvo za razvoj v času prve Janševe vlade. Kar ni bilo usklajeno, je koalicija peljala naprej sama, SD pa je temu lahko tudi odkrito nasprotovala. To je veljalo za vse zakone, ki jih je Državni zbor sprejemal na predlog vlade.

Pertinač ocenjuje, da za opozicijsko stranko ni nobenega pravega razloga, da se v takšno partnerstvo ne bi vključila. Stranka na tak način pokaže, da ima nekaj besede in vsebine, da je zmožna sodelovati. Kar spravi skozi svojega v zakonodajo je super, ker sicer v opoziciji itak ne bi spravila skozi ničesar. »Česar ne uskladijo, lahko še vedno nažigajo.«

Hkrati pa sodelovanje v partnerstvu za razvoj pomeni distinkcijo od Goloba »ki pa ga SD v opoziciji itak ne more preglasiti, da bi bila bolj nora.« Nadaljuje z oceno, da je vstop v partnerstvo za razvoj nekaj, kjer nimaš kaj izgubiti, je »kot Schindlerjev seznam. Ne moreš rešiti vsega, kar dela koalicija, ampak nekaj pa lahko.«

Že prvič vstop v partnerstvo ni bil enostaven, danes razmere drugačne

Ne samo, da je SD takrat to sodelovanje preživela. Celo močno se je okrepila in sčasoma postala prva stranka na levem polu.

Danes razmere drugačne

Situacija danes ni identična kot je bila leta 2004. Matjaž Han je drugačen, šibkejši voditelj, kot je bil Borut Pahor, in tudi nima toliko podpore v stranki. Tej pa manjka nekaj propulzivnega jedra, ki je takrat ta voz peljalo naprej. Večina tako razmišljujočih ljudi danes ni več v tej stranki, ocenjujejo naši sogovorniki.

SD je tako v slabši kondiciji, kot je bila takrat, Svoboda pa se še ni začela na enak način razkrajati, kot se je takrat LDS. Poleg tega je danes več takšnih, ki živijo od tega, da so antijanša in bi SD za takšno potezo raztrgali.

Podobno kot takrat, je tudi danes v vodstvu stranke veliko lokalcev, ki so zadovoljni z rezultatom 5-10 odstotkov, saj jim lokalno omogoča preživetje, posameznikom pa funkcije v lokalnem nivoju, ambicije po večjem uspehu stranke pa ni zaznati. Hkrati pa nimajo informacij, ki jih ima vrh stranke, pri sprejemanju odločitev. Prav takšni lokalni interesi z omejenim pogledom so tudi ovira za razvoj stranke, še oceni Petrinač.

Šok po sestopu z oblasti je po Pertinačevi oceni še prevelik, v stranki pa ni ambicije, da bi zasedli prostor, ki ga bo za seboj pustila Svoboda. Prav tako še ne zaznavajo strateških premikov v družbi, ki so se zgodili v zadnjih letih.

Če so še pred nastopom vlade prihod tretje Janševe vlade zaznamovali protesti, danes tega ni, pa je bilo sprejetih že več pomembnih zakonov. »Jaša Jenull je sam kolesaril oblečen v črno kocko. Ljudje razumejo, da je Golob zafrknil in da Janša sestavlja vlado.« Gre za strateški premik v družbi, ki ga je treba razumeti. S starimi vzorci ne bodo mogli uspeti. Koalicija KUL že leta 2022 ni bila uspešna, danes pa bo še manj. In vsaj še nekaj časa premika nazaj ni pričakovati še ocenjuje Petrinač, ki vodstvu SD svetuje, naj upošteva novo realnost in ravna tako, kot je koristno za stranko in se pozicionirajo v pozitini luči.

Biti bolj nor od Svobode in Levice namreč ni nekaj, v čemer bi bila SD posebej uspešna.