Tuji milijoni Mirovnemu inštitutu, Pravni mreži in drugim za “reševanje demokracije” v Sloveniji

Slovenija ima finančno izjemno dobro podprto področje levičarske ne-vladniške scene. Kot smo že razkrili v preteklih člankih iz dosjeja Nevladniki, se je od leta 2022 samo iz javnih porabnikov denarja na račune nevladnih organizacij, združenih v Glas ljudstva prelilo preko 48,5 milijona evrov.

A financiranje se ne konča pri državni blagajni. Vojska nevladnikov, ki skuša aktivno vplivati tudi na volitve v Sloveniji, se aktivno napaja tudi iz financ Evropske unije, pa tudi tujih aktivističnih fundacij. Glede na namen teh prilivov, bi lahko rekli celo, da se tuji akterji, kot je George Soros, aktivno vmešavajo v slovenske volitve.

Aktivizem Nike Kovač ni edina organizacija, ki se financira v tujini. Kot smo že razkrili, je njen Inštitut 8. marec od Fundacije Georgea Sorosa Open Society v treh letih med 2021 in 2023 prejel 355.000 ameriških dolarjev (približno 305.000 evrov).

A Inštitut 8. marec še zdaleč ni edini, niti ne največji prejemnik sredstev Open Society. Nekaj več kot dvakrat toliko jih je prejel Mirovni Inštitut, ki tudi sicer spada med »šampijone« državnega financiranja pod Golobovo vlado, javna sredstva pa so uspešno črpali že pred tem.

Preko 3 milijone od leta 2022 iz javnih sredstev

S 3,2 milijonoma pridobljenih sredstev iz javnih virov od leta 2022 se Mirovni inštitut med organizacijami v Glas ljudstva uvršča na četrto mesto. Čeprav je pod Golobovo vlado financiranje naraslo, pa so javni denar uspešno črpali tudi prej, od leta 2003 do danes že skoraj 9 milijonov evrov (8.893.206,14 €).

Še leta 2020 celotni prihodki inštituta niso dosegli milijona evrov, leta 2024, ki ga pokriva zadnje izdano letno poročilo, pa so že presegli 1,5 milijona evrov. Približno polovico (49 %) prispeva Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Skupaj z drugimi javnimi viri v Sloveniji 52,3 %.

Nadaljnjih 31 % zagotavlja Evropska unija iz različnih skladov in virov, prihodki od storitev pa so znašali 4,6 %. Večino razlike tako pokrijejo Mednarodne fundacije, med katerimi je tudi Open Society kontroverznega madžarsko – ameriškega milijarderja Georgea Sorosa.

V desetih letih krepko preko pol milijona od Sorosa

Soros je obogatel s potezo, ki je leta 1992 na kolena skoraj spravila Banko Anglije, njegova fundacija Open Society pa podpira aktiviste, ki se zavzemajo za bolj odprte migracijske politike, levičarske medije, LGBTQ+ aktiviste, omejevanje svobode govora v imenu boja proti sovražnemu govoru, politično mobilizacijo in omejevanje odločanja držav v korist mednarodnih institucij.

Mirovni inštitut se v svojem delovanju povsem ujame z Open Society. 29 zaposlenih na Mirovnem inštitutu se namreč ukvarja s spremljanjem nestrpnosti in sovražnega govora, migracijami, LGBTQI+ ideologijo, študijami moškosti in ukvarjanjem z mediji in politiko.

Po nam dostopnih podatkih je prva podpora Mirovnemu inštitutu s strani Open society kapnila leta 2016 in sicer 87.400 dolarjev (73.500 €) za »Refugee Action 2«. Leto 2016 je leto, ko je evropska migrantska kriza še vedno na vrhuncu, po absolutnem vrhu leta 2015, ko je Slovenijo prešlo milijon migrantov. Za vključevanje migrantov na trg dela so nato leta 2018 prejeli še 47.000 dolarjev (40.000 €).

Leta 2019 so nato financirali 100.000 dolarjev (85.000 evrov) za raziskovalne projekte in izobraževalne delavnice, 2021 pa prav toliko za splošno podporo.

Najbolj zanimiva pa sta zadnja zneska. Leta 2022, torej v volilnem letu 118.940 dolarjev (100.000 €) za »podporo koaliciji slovenske civilne družbe za krepitev demokracije, vladavine prava in aktivnega državljanstva.« Open society je tako prek Mirovnega inštituta de facto financirala aktivnosti za rušenje vlade Janeza Janše. Leta 2023 so prejeli še 300.000 dolarjev (250.000 €) za »podporo demokratični prenovi Slovenije.«

Soroseva demokratična prenova Slovenije

Vladna koalicija Mirovnemu inštitutu ni ostala dolžna. Ne le finančno, dolgoletna direktorica, aktivistka in skrajna levičarka Neža Kogovšek Šalamun je bila leta 2024 imenovana za ustavno sodnico kot najbolj radikalno leva sodnica v zgodovini Slovenije. Na mesto varuha slovenske ustave je bila postavljena neposredno z vodstvenega položaja ene močnejših aktivističnih organizacij v Sloveniji, ki jo financirajo tudi aktivistične tuje fundacije.

Da je imela Open Society močan interes po spremembi oblasti v Sloveniji leta 2021 in »redemokratizaciji« Slovenije s svojimi kadri kaže še serija drugih podobnih nakazil prav v tem času.

Leta 2021 je najprej 25.000 dolarjev (21.000 evrov) prejel Inštitut 8. marec »za delovanje proti eroziji človekovih socialnih in okoljskih pravic v Sloveniji,« leta 2022 pa še 80.000 dolarjev (67.000 evrov) za »podporo angažmaju državljanov in re-demokratizaciji Slovenije«.

150.000 dolarjev (126.00 evrov) je leta 2021 za »podporo slovenski civilni družbi in njihovemu trudu, da branijo demokracijo in človekove pravice (fond za hitre odgovore)« od Open Society prejel tudi Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Direktor CNVOS Goran Forbici, sicer tudi sam oster kritik vlade Janeza Janše, je nato postal predsednik Sveta RTV Slovenija, po tem, ko ga je nova, Golobova vlada »depolitizirala« s posebnim zakonom po zgledu Viktorja Orbana na Madžarskem.

Sorosevi so poskrbeli tudi za kršitelje ukrepov med epidemijo. 50.000 dolarjev (42.000 evrov) je kapnilo Pravnemu centru PIC za varstvo človekovih pravic in okolja, za »podporo pravni pomoči, strateški litigaciji in zagovorništvo novoustanovljene pravne mreže v Sloveniji.« Gre seveda za Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki je bila v prvi vrsti ustanovljena za oviranje pregona prestopnikov, ki so kršili ukrepe za omejevanje pandemije v času Covida 19 in izvajali nasilne proti-vladne proteste.

V opisu nakazila je navedeno, da financirajo »strateško litigacijo«, kar v prevodu pomeni »uporaba sodnih postopkov kot orodja za širšo družbeno ali politično spremembo – ne zgolj za rešitev konkretnega spora med dvema strankama.«

Open society financira še Legebitro, leta 2022 prav tako na seznamu Glas ljudstva, letos pa je na seznamu ne najdemo več. Legebitra je sicer osrednja organizacija za promoviranje LGBTQ+ ideologije v Sloveniji.

V štirih nakazilih so leta 2016 s 25.000 dolarji (21.000 evri) podprli projekt za starše LGBT oseb. Istega leta o financirali 1.500 dolarjev (1.250 evrov) individualne štipendije za pot v Dublin. Leta 2021 so financirali »krepitev pozicije in operativnih zmogljivosti LGBT zagovorništva v Sloveniji« s 45.000 dolarji (38.000 evri), leta 2022 pa so podprli še Zagovorništvo in organiziran trud za zagotovitev strateškega in dolgoročnega pristopa k enakosti LGBT v Sloveniji«, in sicer s 50.000 dolarji (42.000 evri).

Legebitra je 91.898,75 evrov iz javnih sredstev prejela od leta 2022, od leta 2003 sicer 3,4 milijone evrov.

Na seznamu Open society pa najdemo tudi 50.000 dolarjev (42.000 evrov) za Delavsko svetovalnico.

Kaj plačujemo s slovenskim in evropskim davkoplačevalskim denarjem?

Dober milijon in pol prihodkov Mirovnega inštituta v približno 85 odstotkih financira slovenski in evropski javni denar. Med projekti, ki so jih izvajali v letu 2024 pa med drugim najdemo:

• Krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe za podporo LGBTIQ+ žrtvam zločinov iz sovraštva (financira Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo)
• Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov (Financira ARIS in Ministrstvo za digitalno preobrazbo)
• Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij (Financira ARIS)
• Poglavje o antigenderski mobilizaciji v Srednji in Vzhodni Evropi V knjigi Palgrave Handbook of Gender and Citizenship
• Razstava ‘reproduktivne pravice: o zdravju, spolnosti in enakosti žensk’ na plakatih v centru Ljubljane
• Aktiviranje nenasilnih moškosti (CarMia) (Financira Evropska unija, MJU-sklad za NVO)
• FemQueer: Skupne strategije za enakost spolov (Financira Evropska unija, Erasmus+)
• Poklicna tveganja v seksualnem delu na presečiščih političnega okvirja in družbene stigme (ORIS) (Financira ARIS)
• Spol, demokracija in neokonservativno anti-gender gibanje (Financira ARIS)

  

Pohvalili so se tudi z medijskim delovanjem – pritožbo zoper oddajo Tarča na TVS o Romih. In sicer, zoper »sestavo govorcev, povabljenih v oddajo, retoriko kriminaliziranja, širjenje nepreverjenih informacij, selektivno predstavljanje podatkov in normaliziranje retorike pogojevanja.«