Pravnik Kovačič Mlinar o zadevi KNOVS: »Žrtve spolnih zlorab bi bile vesele, če bi se njihovi primeri tako hitro procesirali kot ta«

Pregon treh poslancev NSi v zadevi KNOVS še vedno odmeva, odprto ostaja tudi vprašanje četrterga, Mateja Tonina, ki je vmes postal evropski poslanec. Pregon je obsodila tudi Evropska ljudska stranka, z ostrim pismom so k nadzoru sodnih postopkov v Sloveniji pozvali Evropsko komisijo.

Za pojasnila glede nenavadnih vidikov tega pregona smo se obrnili na strokovnjaka za kazensko pravo dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, ki sicer v tej zadevi zastopa Mateja Tonina.

»Prav danes dopoldne sem bil na zaslišanju na policiji v povezavi z enakim kaznivim dejanjem, kot obtožujejo poslance Nove Slovenije. Torej zloraba uradnega položaja po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika. Tukaj ni udeleženo specializirano državno tožilstvo, pa gre prav tako za visoko državno uslužbenko. Preiskuje okrožno državno tožilstvo, v Ljubljani, ne pa mariborska policija.« opozarja dr. Blaž Kovačič Mlinar.

Evropska ljudska stranka ostro: Instrumentalizacija tožilstva za volitve je nesprejemljiva

Že včeraj je tudi Evropska ljudska stranka (EPP), največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu, katere del sta tudi NSi in SDS, ostro obsodila »pregon opozicijskih poslancev Nove Slovenije s strani specializiranega državnega tožilstva, kar vzbuja resne skrbi glede spoštovanja demokratičnih standardov in vladavine prava v Sloveniji.«

Kot še opozarjajo, je poskus kriminalizacije parlamentarnega nadzora nevaren precedens, instrumentalizacija specializiranega državnega tožilstva pa grožnja zaupanju v pravosodje. »EPP vedno stoji za demokratičnim nadzorom, pravicami opozicije in načeli vladavine prava,« so še zapisali.

EPP Koordinatorka odbora LIBE, ki je v Evropskem parlamentu zadolžen za področje državljanskih svoboščin, pravosodje in človekove pravice, Lena Düpont je na Evropsko komisijo naslovila tudi ostro pismo.

Pregon poslancev NSi je resna grožnja vladavini prava, opozarja @EPP @EPPGroup.

Predsednik @ManfredWeber poziva Evropsko komisijo, naj se posveti tej nesprejemljivi kriminalizaciji demokratičnega nadzora. pic.twitter.com/zHGyqCQB9u

— NSi (@NovaSlovenija) February 10, 2026

Ni prvič, da se kazenski postopki uporabljajo v občutljivih političnih postopkih

»Parlamentarni nadzor obveščevalnih služb in varnostnega aparata je ustavna in demokratična funkcija. Poslanci morajo imeti možnost opravljanja svojega dela, brez strahu pred kriminalnim pregonom. Trenutni postopki in še posebej njihova časovna umeščenost v čas pred volitvami vzbuja skrb, da gre za politično motiviran proces,« zapiše v pismu Evropski komisiji.

Ob tem dodaja, da se pravosodni sistem za obračunavanje s političnimi nasprotniki v Sloveniji ne uporablja prvič in izpostavlja zaprtje Janeza Janše tik pred volitvami 2014. Janša je bil nekaj mesecev kasneje, po volitvah izpuščen, krivda pa mu ni bila dokazana.

Turning democratic oversight into a criminal offence is a threat to the rule of law. The targeting of opposition MPs in Slovenia ahead of elections is unacceptable and erodes trust in the judiciary.

Oversight is a duty, not a crime. We stand with @NovaSlovenija and @MatejTonin.

— EPP (@EPP) February 10, 2026

Misija ugotavljanja dejstev opozarja na resne grožnje vladavini prava v Sloveniji

Lena Düpont v pismu opozarja tudi na misijo ugotavljanja dejstev, ki je Slovenijo obiskala lanskega aprila in ugotovila resne grožnje vladavini prava, pravilnemu delovanju neodvisnih institucij in svobodi medijev pod vlado Roberta Goloba.

Evropsko komisijo zato poziva, naj »podrobno spremlja sodni proces in aktivnosti slovenskih organov pregona zoper politične akterje.«

Kovačič Mlinar opozarja na »nenavadne« vidike postopka

Ne le, da namesto ljubljanskih zadevo preiskujejo mariborski policisti, domnevno, ker se v Ljubljani s tem niso želeli ukvarjati. Nenavadna je tudi hitrost, s katero poteka postopek. »Žrtve spolnih zlorab bi bile zelo vesele, če bi se njihovi procesi odvijali tako hitro, kot se ta,« je jasen Kovačič Mlinar.

Ne le čas tik pred volitvami, so tudi drugi indici, ki kažejo na to, da je v ozadju pregona morda kaj več kot le želja po pravičnosti, dodaja.

V oči bode tudi dejstvo, da je javnost za postopek izvedela pred samimi poslanci, ki so za pregon izvedeli iz medijev. »Informacija bi lahko ušla s tožilstva ali iz policije, težko bi od kjerkoli drugje, kar pa je v Sloveniji že stalna praksa,« meni Kovačič Mlinar. Po informacijah, dostopnih uredništvu kaže, da gre za spuščanje informacij v javnost iz tožilstva.

Kaj se očita poslancem KNOVS

Poslancem Janezu Žaklju, predsedniku Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), Jerneju Vrtovcu, zdaj predsedniku NSi in Jožefu Horvatu se očita pridobitev nepremoženjske koristi posameznikom, za katere so preverjali, ali se jim prisluškuje ali ne. Gre za eno najblažjih kaznivih dejanj, »še za tatvino je zagrožena večja kazen. To je bagatelno kaznivo dejanje,« opozarja Kovačič Mlinar.

Ker pa gre za poslance, je obravnava očitno dosti hujša, kot bi morala biti.

Poslancem se očita, da so zlorabili položaj tako, da so preverili, ali se prisluškuje njihovim strankarskim kolegom in jim nato javili, da se jim ne prisluškuje.

KNOVS lahko preveri prisluškovanje komurkoli, le obvestiti ga o tem ne sme

Akt, ki ureja delovanje KNOVS je napisan tako, da na pobudo kogarkoli, »pa naj bo lasten brat, ali član stranke,« KNOVS lahko preveri, ali se zoper tega posameznika uporabljajo metode prikritega preiskovanja. »Ni pa mišljeno, da tem preiskovancem potem sporočaš, ali jih policija preiskuje, ali ne.« KNOVS preiskuje, ali policija deluje zakonito, še pojasnjuje Kovačič Mlinar.

Po njegovih besedah pa do sedaj še nismo videli niti enega dokaza, da je kdorkoli kogarkoli obveščal o rezultatih pregleda. Slednje bo moralo tožilstvo dokazati na sodišču.

Kaj KNOVS lahko naredi s pridobljenimi informacijami

Kaj torej KNOVS naredi s pridobljenimi informacijami o tem, ali se nekomu prisluškuje? Če KNOVS ugotovi, da se nekomu ne prisluškuje, je postopek s tem končan, v kolikor pa se prisluškuje, lahko preveri, ali je bil postopek pravilno izpeljan.

Glede obveščanja pobudnika preiskave pa obstaja določena siva cona, opozarja Kovačič Mlinar. Praksa je, da se ne sporoča pobudniku, ali je preiskovan, zakon pa je po njegovi oceni napisan tako, da omogoča različne razlage. Sam ocenjuje, da bi bilo smiselno pobudnika obvestiti v smislu, da je KNOVS opravil nadzor in ugotovil, da policija deluje zakonito.

Predlog za umik imunitete še ni prišel

Postopek se vodi drugače za tri poslance slovenskega parlamenta, kot za Mateja Tonina, ki je vmes postal Evropski poslanec. Evropski parlament ima namreč drugačna pravila glede imunitete. Slovenski poslanci je sami po sebi nimajo in morajo zanjo zaprositi, v kolikor bi želeli biti zaščiteni pred pregonom, evropski poslanci pa imuniteto avtomatsko imajo, in jim jo mora v primeru pregona parlament odvzeti.

Po poročanju RTV Slovenija naj bi tožilstvo prek predstavništva EU-ja Evropskemu parlamentu posredovalo zahtevo za odvzem njegove poslanske imunitete, Matej Tonin pa je za naš medij povedal, da prošnja za dvig imunitete v Evropski parlament po njegovih informacijah še ni prispela. Če ne bo do jutri, jo bo Evropski parlament lahko obravnaval šele na marčevski seji.

Prošnja za umik imunitete se namreč obravnava na plenarni seji, ki poteka enkrat mesečno, prošnjo pa nato vsebinsko obravnava odbor JURI, ki je pristojen za pravno varstvo pravic in pristojnosti Parlamenta.