Če bi AfD v Nemčiji prevzela oblast, bi jo popeljala iz evra in schengna

Alice Weidel, predsednica skrajno desne nemške stranke AfD, je v poletnem intervjuju za ZDF napovedala, da bi si njena stranka v primeru prevzema oblasti na zvezni ravni prizadevala za izstop Nemčije iz evra in schengenskega območja. Evro je označila za nestabilno in šibko valuto ter zatrdila, da je bilo Nemčiji pred uvedbo skupne evropske valute gospodarsko bolje. Ostro je kritizirala tudi CDU in njeno zavračanje sodelovanja z AfD ter napovedala, da bo takšna politika krščanskim demokratom dolgoročno škodovala.

Afd je po javnomnenjskih raziskavah trenutno najmočnejša stranka tako na zvezni ravni kot v precej nemških deželah. V nekaterih so volitve pred vrati, zvezne pa bodo marca 2029. 

Na področju migracij Weidelova zagovarja bistveno strožji pristop. AfD bi zaprla nemške meje, odpovedala sodelovanje v schengenskem sistemu, povečala število deportacij in zmanjšala število podeljenih državljanstev tujcem. Weidelova je med drugim dejala, da bi bilo treba približno 1,3 milijona Sircev, ki živijo v Nemčiji, vrniti v njihovo domovino. Odprte meje po njenem mnenju predstavljajo tveganje za notranjo varnost države.

Weidelova je ponovila tudi nasprotovanje evropskim omejitvam za avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem in poudarila, da AfD zagovarja čim manj državnega poseganja v trg. Namesto predpisovanja, katere avtomobile naj ljudje kupujejo, stavi na »odprtost trgu in tehnologijam«. Podobno odklonilen odnos ima do sedanje podnebne politike: poudarja, da so podnebne spremembe obstajale že od nekdaj, in meni, da ukrepi proti podnebnim spremembam, ki jih povzroča človek, niso potrebni.

Tudi sopredsednik AfD Tino Chrupalla zaostruje nastope pred septembrskimi deželnimi volitvami. V intervjuju za ARD je zmanjšal pomen podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, vroče poletje označil za »povsem običajno« ter vladi očital širjenje panike. Izrazil je tudi dvome o glasovanju po pošti in zahteval njegovo odpravo. Weidelova medtem odkrito napoveduje, da želi AfD najprej prevzeti oblast v posameznih zveznih deželah, nato pa tudi na zvezni ravni.

AfD v anketah prepričljivo vodi

Javnomnenjske raziskave kažejo, da takšne napovedi niso več zgolj retorika. Na zvezni ravni se AfD po zadnjih meritvah giblje med 27 in 29 odstotki, medtem ko CDU/CSU večina raziskav meri le okoli 20 do 22,5 odstotka. Najnovejša raziskava INSA, objavljena 23. avgusta, AfD postavlja na 29 odstotkov, CDU/CSU pa na 21 odstotkov. To pomeni velik premik glede na zvezne volitve februarja 2025, ko je AfD osvojila 20,8 odstotka glasov – stranka je torej v letu in pol pridobila približno šest do osem odstotnih točk podpore.

Germany, INSA poll:

AfD-ESN: 29%
CDU/CSU-EPP: 21%
GRÜNE-G/EFA: 13%
SPD-S&D: 12%
LINKE-LEFT: 11% (-1)
FDP-RE: 5%
BSW-NI: 3%

+/- vs. 14-17 August 2026

Fieldwork: 17-21 August 2026
Sample size: 1203

➤ https://t.co/obOCVirbpF pic.twitter.com/r5e9u36Sd9

— Europe Elects (@EuropeElects) August 24, 2026

Še izrazitejša je rast na vzhodu države. V zvezni državi Saški-Anhaltu, kjer bodo volitve 6. septembra, zadnja raziskava AfD meri kar 43 odstotkov, CDU pa 23 odstotkov; še julija je bila AfD pri okoli 41 odstotkih. V zvezni državi Mecklenburg-Predpomorjanskem, kjer bodo volitve 20. septembra, AfD vodi s 36 odstotki pred SPD z 29 odstotki in se že več mesecev stabilno giblje v sredini tridesetih odstotkov.

Berlin ostaja drugačen: tam je AfD po najnovejši raziskavi pri 18 odstotkih, izenačena s CDU in za Levico, ki ima 22 odstotkov, vendar je tudi tam njena podpora višja kot pred nekaj leti.

Trend je tako precej jasen: AfD trenutno krepi predvsem svojo zvezno podporo in dominira v več vzhodnonemških deželah, vprašanje pa ostaja, ali bo visoko podporo lahko pretvorila tudi v dejansko oblast, saj druge večje stranke sodelovanje z njo še naprej zavračajo.