Premier Robert Golob je pred štirimi leti na predvolilnem soočenju dejal, da ne zadošča, če zaostanek za Avstrijo pri dodani vrednosti na zaposlenega zgolj prepolovimo – Avstrijo moramo ujeti. »To bi moral biti cilj. Ja, in v osmih letih imamo možnost, da jo ulovimo.« Po njegovih besedah bi lahko dodano vrednost na zaposlenega dvignili na 100.000 evrov, in sicer »skozi zelena in digitalna delovna mesta«.
Po štirih letih njegove vlade slika ni spodbudna: zaostanek za Avstrijo ostaja velik in praktično nespremenjen. Namesto da bi Slovenija lovila najrazvitejše države, pa nas vse bolj dohitevajo tudi nekatere države, ki so bile še nedolgo nazaj daleč za nami, na primer Hrvaška.
Država medtem gospodarstvu nalaga nova bremena, ki otežujejo dvig produktivnosti. To se odraža tudi v nadpovprečnem deležu dodane vrednosti, ki ga morajo slovenska podjetja namenjati za kritje stroškov dela.
Leta 2022 je dal obljubo, da bomo prehiteli Avstrijo.
Leta 2026 gledamo, kako nas prehitevajo Hrvatje.
Dodana vrednost na zaposlenega? Še vedno je ~40 tisoč € pod ciljem 100 tisoč €.
In on bi še en mandat?
Bog ne daj. Ker po tem tempu nas bodo kmalu prehitevali še Bosanci. 🚗💨 pic.twitter.com/13doWgZtMX— Matjaž Lesjak (@LesjakMatjaz) February 4, 2026
Slovenska produktivnost oziroma dodana vrednost na zaposlenega, ki je ključna za gospodarski razvoj in višji življenjski standard, je po podatkih Eurostata leta 2022 dosegala 62 odstotkov avstrijske.
Za leto 2024 ali 2025 primerjave še ne moremo narediti. Podatek AJPES-a, da so slovenske gospodarske družbe leta 2024 ustvarile neto dodano vrednost na zaposlenega v višini 63.780 evrov, pa kaže, da smo v zadnjih letih dosegli le skromno rast.
Upočasnitev približevanja po finančni krizi
Od včlanitve v Evropsko unijo leta 2004 je Slovenija od desetih držav, ki so se tedaj pridružile EU, gospodarsko najmanj napredovala. Razkorak do povprečne razvitosti EU smo zmanjšali samo za tri odstotne točke, navaja Eurostat. Države višegrajske skupine so zaostanek zmanjšale za 16 odstotnih točk, baltske države pa celo za tretjino.
Naročniška vsebina
Zmanjševanje vrzeli do povprečja EU Slovenije (SI) v primerjavi z višjegrajskimi državami (V4):
VI: vodilne inovatorke (Danska, Finska, Nizozemska, Švedska)
(Vir: UMAR, Kakovost življenja v Sloveniji: Poročilo o razvoju 2025)
Zaradi visokih stroškov dela Slovenci po deležu za investicije s Francijo zadnji v Evropi
Šibka rast produktivnosti je povezana s šibko investicijsko aktivnostjo. Ta pa je odvisna tudi od tega, kako se ustvarjena dodana vrednost porazdeli. Če velik del ustvarjene vrednosti odteče v stroške dela, se s tem zmanjšuje prostor za investicije v opremo, avtomatizacijo, raziskave in razvoj … Posledično je tehnološka posodobitev počasnejša, kapital pa ustvarja manjši multiplikativni učinek.
Z visokimi stroški dela mislimo predvsem na veliko razliko med bruto bruto in neto plačo – torej med stroškom delodajalca in neto zneskom, ki ga prejme delavec. Ta razlika je v Sloveniji med višjimi v Evropi, kar kažejo med drugim podatki OECD o davčnem primežu. Dodatni pritisk predstavlja tudi minimalna plača, ki jo je vlada zvišala na 1.000 evrov neto.
Podatki Eurostata kažejo, da so slovenska podjetja leta 2024 za kritje stroškov dela namenila 66,1 odstotka dodane vrednosti, 33,4 odstotka pa je predstavljal bruto poslovni presežek, ki se ga lahko nameni za investicije. Slovenija s tem močno negativno odstopa od povprečja EU, kjer predstavljajo stroški dela 59,2 odstotka, poslovni presežek pa 40,1 odstotka. Skoraj enak razrez ima Hrvaška: 59,4 odstotka za stroške dela in 40 odstotkov poslovnega presežka.
Dodana vrednost nefinančnih podjetij: delež stroškov dela in bruto poslovnega presežka, 2024 (%):
Brodnjak: Bistveno smo zažrli v konkurenčnost
O tem, da slovenska podjetja premalo investirajo, je govoril v podkastu Bonus Safari tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Kot je dejal, smo z vladnimi ukrepi v zadnjih nekaj letih »bistveno zažrli v konkurenčnost«. To se vidi pri obsegu zasebnih naložb (npr. v razvoj produktov), ki je precej nižji od povprečja EU.
»Edini res legitimen nacionalni interes majhnega odprtega gospodarstva – poleg uravnotežene dežele blagostanja – je mednarodna konkurenčnost. In nič drugega. Samo če bomo dovolj mednardono konkurenčni, bomo lahko ustvarjali dovolj denarja, da bomo lahko napajali socialne programe. Ki si jih seveda želimo napajati – ker želimo, da naši ljudje dobro živijo,« je med drugim povedal Brodnjak.
Poglejte omenjeni del ali si oglejte odmeven podcast v celoti:
En odgovor na “Pred štirimi leti Golob napovedal, da bomo ujeli Avstrijo, zdaj pa nas dohiteva Hrvaška: kaj gre v Sloveniji tako narobe”
Ne da bi človek ne privoščil zaposlenim še božičnico, še dvig teh in drugih dohodkov, še ta dela prost dan itd., ampak to je recept v gospodarsko pogubo. Po tem receptu je Peron iz bogate Argentine naredil usmiljenja vredno državo zadolženo do vratu in še čez. Če v biologiji ne vemo kaj je prej, kura ali jajce, v ekonomiji vemo, da je najprej zaslužek in šele potem delitev. Sicer delimo kredite.
Komentirajo lahko naročniki