Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos precej odločneje stopilo na plin. Bruto domači proizvod (BDP), ki poenostavljeno pove, koliko blaga in storitev ustvarimo, se je glede na prvo četrtletje povečal za 1,8 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa kar za 5 odstotkov. Še v prvem četrtletju je bila medletna rast 3,2-odstotna.
Glavni motor pospeška je gospodarstvo, usmerjeno v tujino. Blagovni izvoz je bil v drugem četrtletju za 6,5 odstotka večji kot leto prej, izvoz storitev pa za 6,1 odstotka. Posebej dobro so se odrezali medicinski in farmacevtski izdelki, stroji in naprave ter kovinska industrija. Izvozna naročila so julija dosegla celo najvišjo raven po februarju 2023.
Še hitreje rastejo investicije. Investicije v osnovna sredstva so bile medletno višje za 13,2 odstotka, pri čemer pomembno vlogo igra zaključevanje projektov iz evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. Gradbeništvo je v prvi polovici leta opravilo za 24 odstotkov več del kot leto prej.
Tudi gospodinjstva trošijo več: zasebna potrošnja je bila medletno višja za 3,4 odstotka. Razmere na trgu dela ostajajo ugodne, saj je bilo konec julija registriranih 43.257 brezposelnih oziroma 1,2 odstotka manj kot leto prej.
Toda slika ni povsem brez oblakov. Uvoz raste hitreje od izvoza, podjetja še vedno opozarjajo na negotove razmere, pomanjkanje povpraševanja in usposobljenih delavcev. Inflacija se je sicer spustila na 2,9 odstotka, vendar so bile storitve še vedno za 4,6 odstotka dražje kot leto prej, energenti pa za 10,3 odstotka.
Sporočilo zadnjih podatkov UMAR je tako predvsem pozitivno: slovensko gospodarstvo trenutno raste hitro in precej široko, vprašanje pa je, koliko zagona bo ostalo po zaključku močnega investicijskega cikla in ob še vedno negotovih razmerah v tujini.
Komentirajo lahko naročniki