Spletna peticija za odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je v nekaj dneh postala ena najbolj izpostavljenih političnih zgodb v slovenskih medijih. Število podpisov raste, mediji objavljajo nove mejnike, pobuda pa je dobila obraz nekdanjega ministra in evropskega poslanca Mihe Brejca.
Doda ustroj in delovanje spletne strani s peticijo odpira več vprašanj. Ne le o tem, koliko ljudi jo je v resnici podpisalo, ampak tudi o tem, kdo je akcijo zasnoval, tehnično pripravil in zakaj so mediji številke, ki jih prikazuje spletna stran, nekritično povzemali kot udarno vest naslovnic in osrednjih infomrativnih oddaj.
V tehničnem smislu namreč peticija ne preprečuje, da jo podpiše kdorkoli, tudi večkrat, brez preverjanje identitete, spletnega računa ali celo e-mail naslova. Posledica je, da so se med podpisniki (seznam le-teh sicer ni javno objavljen) znašli tudi Jezus Kristus, James Bond in Vladimir Putin, pa bržkone še kakšna druga slavna osebnost.
Kdo je operativec za Miho Brejcem?
Miha Brejc je javni obraz pobude in se v medijih predstavlja kot njen pobudnik. Ob začetku zbiranja podpisov je za STA pojasnil, da ga je k peticiji spodbudilo dejstvo, da o Stevanovićevem ravnanju po njegovem mnenju veliko ljudi in novinarjev piše, vendar se nič ne zgodi. Peticijo je zato predstavil kot način, da ljudje povedo, kaj si mislijo. To pojasnjuje politični motiv akcije, precej manj pa njeno dejansko organizacijsko ozadje.
Kakšni so cilji pobudnikov peticije za odstop predsednika parlamenta? Dr. Miha Brejc, pobudnik peticije in nekdanji politik. pic.twitter.com/hUIzcxuDAi
— Odmevi (@TVOdmevi) August 18, 2026
Spletna politična kampanja namreč ne nastane sama od sebe. Nekdo je moral izbrati ime Stevo Go Home, registrirati domeno stevogohome.si, postaviti spletno stran in obrazec, urediti zbiranje podatkov ter pripraviti besedila in vizualno podobo akcije. Prav tako mora nekdo upravljati pridobljene podatke in infrastrukturo, na kateri peticija deluje.
Definitivno se je tega spomnil sam in domene StevoGoHome😂 pic.twitter.com/0enpfRXp8Q
— Jan (@Jan_Slovenia) August 18, 2026
V dosedanjem javnem predstavljanju pobude ni bilo pojasnjeno, kdo je opravil ta del posla, kdo je registriral in plačal domeno, kdo je spletno stran tehnično izdelal ter ali pri projektu poleg Brejca sodelujejo še drugi posamezniki ali organizacije.
Zanimivo je tudi, kako je stran narejena. V JavaScriptu ima lastni generator grafik za družbena omrežja, ki na Canvasu sestavlja 1080×1080 slike, watermark STEVOGOHOME.SI, besedilo in barve. To ni običajen »namesti WordPress temo in napiši članek« pristop. Gre za namensko narejeno kampanjsko stran, za katero je bila domena registrirana že 22. julija.
Podpis brez prijave in brez preverjanja identitete
Še večji problem je način zbiranja podpisov. Obrazec smo preizkusili. Brez prijave v Googlov račun smo ga kot »Janez Novak« izpolnili dvakrat, seveda z izmišljneim email naslovom. V obeh primerih je sistem sporočil, da je podpis sprejet, nato pa uporabnika pozval, naj peticijo deli naprej.
Peticija je sicer postavljena z Google Forms in možnost, ki bi posamezniku dovoljevala le en odgovor, ni vključena. Za oddajo obrazca ni potrebna prijava v Googlov račun, isti uporabnik pa ga lahko izpolni večkrat in pri tem uporabi poljubno ime. To pomeni, da sam sistem za oddajanje podpisov ne zagotavlja pravila »ena oseba – en podpis«. Siol je to demonstriral celo z oddajo podpisa v imenu Vladimirja Putina.
Sedaj je 6.20.
Od 5.30 sem že trikrat podpisal peticijo. Lahko bi nadaljeval, toda ne da sem mi izmišljati imen. 🤣🤣https://t.co/S7yZpmPrlh— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) August 19, 2026
Če organizator v ozadju uporablja dodatne mehanizme za čiščenje podatkov, ugotavljanje dvojnikov ali preverjanje identitete, jih javnosti doslej ni pojasnil. Prav tako ni znano, koliko prejetih vnosov je bilo zaradi podvajanja ali drugih nepravilnosti izločenih. Zato obstaja velika razlika med trditvijo, da je spletni obrazec prejel določeno število vnosov, in trditvijo, da je peticijo podpisalo enako število različnih ljudi.
So pa na omenjeni strani s peticijo svoj vprašalnik že spremenili, saj so ob postavko “e-poštni naslov” dodali besedilo: “Zaradi verodostojnosti peticije redno preverjamo seznam in odstanjujemo podvojene ali očitno neveljavne vnose”, ki ga zjutraj še ni bilo.
Številka je javna, podpisniki niso
To, da na spletni strani ni javnega poimenskega seznama podpisnikov, samo po sebi ni problem. Objava imen bi odprla povsem druga vprašanja varovanja osebnih podatkov in zasebnosti. Problem je drugje: javnosti je kot dokaz množične podpore ponujena predvsem ena velika številka, mehanizem njenega nastanka pa ni preverljiv.
Iz spletne strani ni mogoče ugotoviti, koliko podpisov pripada različnim fizičnim osebam, koliko morebitnih dvojnikov je bilo odstranjenih in po kakšnih kriterijih organizator določi, da je posamezen podpis veljaven.
Ta pomanjkljivost postane pomembna zato, ker številka ni zgolj informativni dodatek k peticiji. Vpisi so naraščali razmeroma počasi, dokler zgodbe niso pograbili večinski mediji. Ko je števec presegel 10.000, je to postala novica. Ko je presegel 20.000 ali 30.000, je nastala nova novica oziroma je bila obstoječa objava posodobljena. Nato so prišli naslovi o 47.000, 48.000, 50.000 in 60.000 podpisih.
Tako je lahko vsak nov premik števca ustvaril nov medijski dogodek, čeprav javnost ni imela možnosti preveriti, koliko različnih ljudi ta števec dejansko predstavlja.
Zgodbi o ruski navezi predsednice republike in peticiji proti Sevanoviću prišli ven isti dan, glavna novica informativnih oddaj je bila peticija
Zgodba o peticiji proti Zoranu Stevanoviću je sovpadla z bombo avstrijskih novinarjev in časopisa Dnevnik o ruskih navezah predsednice republike Nataše Pirc Musar. A v osrednjih informativnih oddajah nacionalke in POP TV je bila v ponedeljek osrednja tema le peticija.
Zato nas je zanimala primerjava med številom objav obeh tematik na spletnih medijih.
Da bi preverili vtis, da je peticija dobila nesorazmerno veliko medijskega prostora, smo pregledali objave osmih večjih slovenskih spletnih medijev – 24ur.com, MMC RTV Slovenija, Dnevnik, Delo, N1, Reporter, Žurnal24 in Siol – od začetka akcije 17. avgusta do srede, 19. avgusta, dopoldne.
Šteli smo posamezne samostojne spletne objave oziroma različne spletne naslove. Če je medij na isti povezavi članek čez dan večkrat posodobil in v naslovu 11.000 podpisov zamenjal z 30.000, 47.000 ali 60.000, smo to šteli kot eno objavo in ne kot več člankov. O peticiji smo tako v pregledanih osmih medijih našli 20 samostojnih objav.
Za primerjavo smo v povsem istem obdobju in na istih osmih portalih pregledali še objave o tako imenovani ruski navezi, ki jo je 17. avgusta odprla skupna preiskava Dnevnika in avstrijske tiskovne agencije APA. Gre za razkritja o Viktoriji Krivolucki, njenih nekdanjih povezavah z Romanom Jegličem, zasebnih potovanjih predsednice Nataše Pirc Musar v Rusijo ter za odzive urada predsednice, Sove in politike. Rezultat ne potrjuje domneve, da so mediji peticijo količinsko obravnavali bistveno bolj kot zgodbo o predsednici. Prav nasprotno. V istem obdobju smo o tej zgodbi našli 31 samostojnih objav.
Gola številka člankov torej pokaže celo nasprotno razmerje: 20 objav o peticiji proti 31 objavam o zgodbi, povezani s predsednico republike. Ob tem pa moramo poudariti tudi, da so tudi v torek, 18. Avgusta tako Odmevi kot tudi Dnevnik dali prednost novici s peticijo proti Stevanoviću, na POP tv, pa je novica o predsednici imela prednost pred peticijo, medtem ko se je v oddaji 24ur zvečer zgodba obrnila. V obeh večernih oddajah je bil gost Miha Brejc.
Je pa med obema zgodbama opazna drugačna dinamika.
Sem tisto peticijo podpisal dvakrat. Iz https://t.co/UNa59WqCgM, ki je moja domena za take zadeve.
Če bi tako peticijo organizirali na desni, bi bila glavna novica, da ni skladna z GDPR. Na Odmevih bi gostili informacijsko pooblaščenko. https://t.co/bWm5yqlP9x
— Žiga Turk (@ZigaTurk) August 19, 2026
Z vsem spoštovanjem do Mihe Brejca – da gre pri peticiji za spontano samostojno akcijo upokojenega profesorja in politika – je, upal bi si staviti, larifari za naivne.
Naročniška vsebina
Kakorkoli, bolj kot sama medijska licitacija števila podpisanih pod peticijo je povedno dejstvo, da mediji, ki so jo tako zavzeto promovirali, niso naredili niti osnovne preverbe sistema oddajanja podpisa. Ta se je izkazala za neustrezna na vseh ravneh, saj omogoča, da jo vsakdo podpiše kolikokrat hoče in pod kakršnimikoli imeni, brez vsakršne preverbe niti na ravni veljavnega e-poštnega naslova, kaj šele spletnega računa ali digitalne identitete.
Seveda pa je na tak način mogoče relativno enostavno multiplicirati podpise. Še posebej, če podpisniki potem niso niti javno objavljeni.
Nekritično so torej kot verodostojno “prodajali” peticijo proti predsedniku državnega zbora, med podpisniki katere so Jezus Kristus, James Bond, Vladimir Putin in druga svetovna smetana.
Bolj kot o tem, kakšno število ljudi nasprotuje Zoranu Stevanoviću kot predsedniku državnega zbora (pa ne dvomimo, da je takšnih sicer mnogo), zgodba o digitalni peticiji več pove o verodostojnosti slovenskih tradicionalnih medijev. Ob takšnih standardih ne čudi, da zaupanje v medije tone z vsako novo raziskavo in je nekje pri dnu med institucijami, skupaj z državnim zborom in politiki, cerkvijo in objavami na družbenih omrežjih.
4 odzivi na “Proti Stevanoviću tudi Jezus Kristus, James Bond in Vladimir Putin: Kaj vse je narobe s spletno peticijo proti predsedniku državnega zbora”
S to peticijo si je M. Brejc “dal masko dol” in pokazal svoj pravi obraz. Vidi se, da je po osamosvojitvi vodil “novo UDBO”- VIS. Ta je znala marsikaj, tudi podvajati glasove, kar ni rečeno, da jih ne tudi danes.
Brejc, Brejc, zakaj si se sam slekel do golega???
Ko so Brejca vprašali ali je povezan z opozicijo, je to zanikal, kasneje pa pogovorno izgovoril
MI pričakujemo….Na vprašanje voditelja koga s tem misli, se je zapletel…pozneje pa izjavil, da volilci morajo biti obveščeni. Nehaj prodajati bučke ….bil si pokvarjen in boš ostal…ampak pri tvojih letih bi užival v penziji!
Kaj naj rečem, bravo Zanima.me… dobri ste!
Eh, Brejc, ***** stari, se nisi nič naučil, kako sta končala Erjavec in Virant. Pri slednjem je vsaj slutiti, da se zaveda svojega zdrsa, pri Erjavcu pač ne, saj kot premetenec reagira po principu – kdo da več – in vztrajno išče, takšne, ki plačajo več. Brejc, če ti ostaja toliko prostega časa, pojdi malo pro bono pomagat v domove upokojencev, kjer primanjkuje kadra.
Komentirajo lahko naročniki