Razlika med neto plačami v Sloveniji in Hrvaški se je v zadnjih letih močno zmanjšala, kar je predvsem posledica hitrejše gospodarske rasti na Hrvaškem in novih davčnih obremenitev v Sloveniji. Lani je povprečna neto plača na Hrvaškem znašala 1538 evrov, v Sloveniji pa 1626 evrov.
“Toda skupne cene blaga in storitev v Sloveniji so višje kot na Hrvaškem, zato je kupna moč povprečne neto plače na Hrvaškem dejansko višja od kupne moči povprečne neto plače v Sloveniji. Skratka, če upoštevamo splošno raven cen, ima Hrvaška višjo povprečno plačo kot Slovenija.”, v svoji finančni analizi piše hrvaški portal Bloomberg Adria.
Čeprav je nominalni BDP na prebivalca v Sloveniji vidno višji kot na Hrvaškem, se razlika ob upoštevanju kupne moči bistveno zmanjša, opozarjajo pri Bloombergu. Leta 2024 je nominalni BDP na prebivalca v Sloveniji znašal 34.301 dolarjev, na Hrvaškem pa 24.050 dolarjev. A ko podatke prilagodimo cenam (PPP), razlika pade na 48.649 dolarjev za Slovenijo in 42.829 dolarjev za Hrvaško. To kaže, da je slovensko gospodarstvo sicer razvitejše, vendar je razlika v življenjskem standardu občutno manjša.
Podoben vzorec se pokaže pri plačah. Razlika med povprečnima neto plačama je okoli 100 evrov. Ker pa so cene na Hrvaškem nižje, prilagoditev na raven cen v EU pokaže, da je realna kupna moč hrvaške plače višja. Po tej metodologiji se povprečna plača na Hrvaškem dvigne na 1.956 evrov, v Sloveniji pa na 1.788 evrov. Tudi pri primerjavi v mednarodnih dolarjih ima Hrvaška prednost.
Ključno vlogo pri tem igra obdavčitev dela. Čeprav so bruto plače v Sloveniji precej višje kot na Hrvaškem, zaposleni prejmejo le nekoliko višji neto znesek. Razlog je višji davčni klin: država v Sloveniji pobere večji delež stroška dela v obliki davkov in prispevkov. Leta 2024 je davčni klin v Sloveniji dosegel 41,7 odstotka, na Hrvaškem pa 36,6 odstotka.
Višja obremenitev plač pomeni, da morajo slovenski delodajalci za primerljivo neto plačo nameniti več sredstev kot hrvaški. Avtor zato opozarja, da kljub objektivno močnejšemu gospodarstvu država v Sloveniji z davčno politiko izniči del prednosti, kar odpira vprašanje morebitnega razbremenjevanja plač v prihodnje.
Zaradi visoke obremenitve plač, še posebej tistih nad povprečjem, vse več mednarodnih podjetij in korporacij svoje uprave seli iz Slovenije na Hrvaško. Zadnji naj bi po neuradnih informacijah Večera državi zamenjali v Lidlu, ki celotno upravo seli v Zagreb.
Po naših neuradnih informacijah je Lidl celotno upravo, ki jo je imel v Sloveniji, preselil v Zagreb. Ali to drži in zakaj je prišlo do te spremembe, smo vprašali tudi trgovca, a dobili kratko pojasnilo.
“When numbers talk, bullshit walks”, je (tudi) v slovenskem prostoru razvpiti izrek, ki bi bil še kako potreben moto v predvolilni kampanji.
Naročniška vsebina
Zatorej, če bodo Slovenci volili z denarnico, je razplet volitev jasen. A dajmo se raje pogovarjati o strašnem Janši.
Preberite še:
Hrvaška kmalu bolj razvita od Slovenije? Takšne so številke in dejstva
Komentirajo lahko naročniki