Evropski fiskalni odbor (EFB) opozarja na popustljivost Evropske komisije pri uveljavljanju fiskalnih pravil EU, pri čemer kot enega od primerov izpostavlja Slovenijo. Komisija je namreč spomladi ugotovila, da slovenski primanjkljaj presega dovoljeno mejo, vendar takrat postopka zaradi čezmernega primanjkljaja ni sprožila.
EFB v poročilu, objavljenem v ponedeljek, opozarja, da se pri odločanju o sprožitvi postopkov vse bolj uporabljajo različni diskrecijski elementi, zaradi česar lahko formalno uveljavljanje fiskalnih pravil postane manj učinkovito.
Slovenijo in Madžarsko navaja kot primera držav, pri katerih je Evropska komisija odložila odločitev o začetku postopka, čeprav so njene napovedi kazale na primanjkljaj nad tremi odstotki BDP.
Pri Sloveniji je Komisija v spomladanski napovedi za letos predvidela 3,3-odstotni primanjkljaj, potem ko je ta leta 2025 znašal 2,5 odstotka BDP. Po ugotovitvah Komisije je bilo lansko povečanje povezano predvsem s trajnim povečanjem tekočih izdatkov, rekordno visokimi javnimi investicijami in počasnejšo rastjo prihodkov.
Letos naj bi k nadaljnjemu povečanju primanjkljaja največ prispevali višja vmesna potrošnja države, socialni prejemki in nadomestila ter plače v javnem sektorju.
EK ni uvedla postopka proti Sloveniji, čeprav je za to imela razloge
Komisija je junija kljub napovedanemu primanjkljaju nad triodstotno mejo ocenila, da v tistem trenutku ni razloga za začetek postopka. Pri tem je upoštevala tudi povečanje obrambnih izdatkov, za katere je Sloveniji odobrila odstopanje od fiskalnih pravil. Obenem je opozorila na negotovost glede nadaljnjega razvoja javnih financ in napovedala ponovno oceno jeseni.
Dodaten problem predstavljajo ukrepi, ki jih je državni zbor sprejel 11. maja, po presečnem datumu spomladanske napovedi Komisije. Šlo je med drugim za ukrepe na področju dohodnine, socialnih prispevkov, davkov na proizvode in socialnih transferjev, katerih skupni strošek v letu 2026 Komisija ocenjuje na med 0,5 in enim odstotkom BDP.
EFB zato opozarja, da lahko odlaganje postopkov zaradi dodatnih presoj in izjem oslabi verodostojnost prenovljenega fiskalnega okvira. Slovenijo bo Evropska komisija ponovno ocenila jeseni, ko bo jasno tudi, ali so bili sprejeti zadostni korektivni ukrepi.
Naročniška vsebina
2 odziva na “Evropski varuh financ meni, da je bila Evropska komisija preveč popustljiva do zapravljivosti Golobove vlade”
Mislim, da je Golob prekoračil svoja (kje je zakon, da PV zaukaže podjetnikom koliko božičnice dajo delavcem in tudi državno blagajno je obremenil) pooblastila, ker si je z “dajanjem (višal plače državnim uslužbencem, božičnice iz državnih jasli) daril” hotel kupiti drugi mandat. Golobove zapitke pa sedaj plačujemo vsi državljani in seveda – tudi sedanja vlada.
Evropska komisija nima nobene moralne pravice dajati lekcije komur koli. Sama razmetava denar, ga meče v Ukrajino, jamo brez dna, kjer se pere, korumpira in izvaža, ne da bi za to evropejce kaj vprašala. Dolgove, ki si jih s tem nabira, bomo plačevali seveda mi, državljani posameznih držav. In tudi takrat nas ne bo nihče nič vprašal.
Komentirajo lahko naročniki