V Sloveniji bomo 11. oktobra odločali na štirih referendumih, nova raziskava javnega mnenja pa kaže, da je trenutno pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki napovedujejo glas ZA, kot tistih, ki bi glasovali PROTI. Razlike med posameznimi referendumi pa so precejšnje, prav tako se razlikuje delež neopredeljenih.
Raziskavo Utrip družbe je med 1. in 18. septembrom izvedel Raziskovalni center IJEK. V raziskavi na reprezentativnem vzorcu je sodelovalo 702 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Največja podpora pogojevanju socialne pomoči
Najizrazitejša podpora je v raziskavi izmerjena pri vprašanju, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z opravljanjem družbeno koristnega dela.
Za je 55,4 odstotka vprašanih odgovorilo »zagotovo«, dodatnih 18,2 odstotka pa »verjetno«. Skupaj to pomeni 73,6 odstotka vprašanih, ki napovedujejo glas ZA. PROTI bi jih glasovalo 21,1 odstotka, od tega 6,6 odstotka »verjetno« in 14,5 odstotka »zagotovo«. Neopredeljenih je 5,5 odstotka.
Pri volilni pravici tujcev prav tako večina za
Tudi pri referendumu o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah trenutno vodi odgovor ZA.
45,7 odstotka vprašanih bi zagotovo glasovalo za predlagano ureditev, 11,8 odstotka pa verjetno za. Skupaj je to 57,5 odstotka. Proti bi jih glasovalo 35,5 odstotka, med njimi 26,7 odstotka zagotovo proti. 7,1 odstotka vprašanih še ne ve, kako bi glasovalo.
Uradno referendumsko vprašanje predvideva, da bi imeli na lokalnih volitvah volilno pravico državljani Slovenije in drugih držav članic EU, ne pa državljani tretjih držav.
Za ukinitev RTV-prispevka 55 odstotkov
Podobna slika je pri posvetovalnem referendumu o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.
Za ukinitev bi zagotovo glasovalo 44,9 odstotka vprašanih, verjetno za pa še 10,4 odstotka. Skupaj je tako za 55,3 odstotka vprašanih. Proti bi jih glasovalo 39,8 odstotka, 5,1 odstotka pa jih je neopredeljenih.
Najbolj negotovo pri parlamentarni preiskavi
Najbolj izenačen rezultat raziskava kaže pri zakonodajnem referendumu o spremembah Zakona o parlamentarni preiskavi. Za uveljavitev novele bi zagotovo glasovalo 33,7 odstotka vprašanih, verjetno za pa 13,2 odstotka. Skupaj to pomeni 46,9 odstotka.
Proti bi glasovalo 31 odstotkov vprašanih, od tega 22,1 odstotka zagotovo proti. Še posebej izstopa delež neopredeljenih: kar 22,1 odstotka vprašanih ne ve, kako bi glasovalo.
Na vseh štirih referendumih je sicer napovedana razmeroma visoka udeležba. 59,3 odstotka vprašanih pravi, da se bodo glasovanja 11. oktobra zagotovo udeležili, dodatnih 19 odstotkov pa, da bodo verjetno prišli na volišče. Skupaj je to 78,3 odstotka.
SDS pred Svobodo
Raziskava je poleg referendumov preverjala tudi podporo političnim strankam. Pri vprašanju »realnega dosega«, kjer je bila mogoča ena sama izbira, je na prvem mestu SDS z 27,9 odstotka, sledi Svoboda s 23,9 odstotka.
SD bi svoj glas namenilo 9,5 odstotka vprašanih, skupni listi NSi + SLS + Fokus 8,8 odstotka, Levici pa 8,7 odstotka. Sledijo Demokrati s 4,7 odstotka, Resni.ca s 3,9 odstotka, Prerod s 3,6 odstotka, Pirati s 3,4 odstotka in SNS s 3 odstotki.
Politična bloka sta povsem izenačena: vsak bi zbral po 44 poslanskih sedežev, Resni.ca bi ostala tik pod parlamentarnim pragom.
Če je za tri posvetovalne referendume, ki jih je izglasovala koalicijska večina, bolj ali manj jasno, da bodo ljudje pritrdili njeni volji, pa to še zdaleč ni samoumevno, ko gre za naknadni zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, na katerega stavita opozicija in njeno levo nevladniško in drugo zaledje.
Čeprav je raziskavo naročil inštitut pod okriljem stranke NSi, pa je Utrip družbe delan po profesionalnih standardih in v napovedih vsaj toliko točen kot ankete javnomnenjskih agencij, ki jih objavljajo POP TV in dnevno časopisje.
Naročniška vsebina
Morebitni štirikratni poraz opozicije pa bi imel za Roberta Goloba še eno pomembno posledico. Ne samo da bi podpihnil dvom v njegovo voditeljstvo levega bloka, temveč bi tudi pomenil, da je propadel mehanizem, uzakonjen v času njegove prejšnje večine, ki je omogočal blokado preiskovalne komisije preko Ustavnega sodišča. Del te spremembe je US nedavno že označilo za neustavno – namreč sama vložitev zahteve za ustavno presojo ne sme avtomatično ustaviti ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije. Če bo pa zakon na referendumu potrjen, pa bo mehanizem predhodne pritožbe na US v celoti umaknjen.
Kar bi pomenilo, da bo Golob težko ustavil pričakovano parlamentarno preiskavo poslovanja državnega Gen-I-ja in drugih energetskih poslov, za katere obstaja sum, da so služili namenom njegovega interesnega kroga.
2 odziva na “Rezultati ankete o oktobrskih referendumih, ki lahko zelo skrbijo Roberta Goloba”
Konfuzija je taka, da jih 99% ne ve zakaj sploh gre. Tudi jaz. Pri tistem interventnem zakonu, ki je nekakšen mildemišung vsega, kar je sestavljalcem tisti hip padlo na pamet, bi glasoval deloma za, deloma proti…. Še najboljše, da spustim to glasovanje.
Vsak pošten in delaven Slovenec bo, verjamem, obkrožil 4x ZA.
Komentirajo lahko naročniki