Hrvaška kmalu bolj razvita od Slovenije? Takšne so številke in dejstva

Spomladi je v Sloveniji močno odmeval odgovor predsednika vlade Goloba gospodarstvenikom, ki so opozarjali na precej bolj ugodno davčno okolje na Hrvaškem od slovenskega, naj, če jim kaj ne paše, pač gredo na Hrvaško in tam optimizirajo svoje poslovanje.  

Eden izmed najuspešnejših slovenskih menedžerjev, direktor NLB Blaž Brodnjak, je takrat zgroženo dejal, da mu je ob premierjevih besedah počilo srce.

Še en podjetnik, Matej Rigelnik, pa opozarja na veliko razliko v gospodarski rasti med Slovenijo in Hrvaško, v prid slednje. Pogledali smo nekaj dolgoročnejših ekonomskih kazalcev, kaj se primerjalno med državama dejansko dogaja. 

“Ko lahkotno, pred obrtniki in podjetniki, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, rečete: ‘optimirajte se v tujini’, takšnim, kot je Brodnjak, poči srce,” je direktor NLB Blaž Brodnjak komentiral napotek predsednika vlade, da če želijo davčno ugodnejše poslovanje, naj pač gredo na Hrvaško.

Kot bomo prikazali v nadaljevanju, je naša soseda davčno bistveno ugodnejša tako za podjetja kot za posameznike. Matej Rigelnik pa je na X-u opozoril, da nas v zadnjem obdobju celo dohiteva v gospodarski razvitosti.

“Šokantne številke! Razlika v gospodarski rasti med Hrvaško in Slovenijo je ogromna! Marca 2025 je Hrvaška rasla za kar 3,9 odstotne točke hitreje kot Slovenija. Na splošno je bila Hrvaška v zadnjih dveh letih in pol v povprečju precej pred nami,” je navedel ter zapisano podkrepil s spodnjima grafoma:

Pogledali smo še nekaj dolgoročnejših trendov, pri čemer smo vzeli kazalec bruto domačega proizvoda glede na kupno moč prebivalstva (GDP PPP), ki je lahko eden od primerljivih kazalcev stopnje ekonomske blaginje v eni in drugi državi. Ta kazalec kaže na zmanjševanje razlike med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem desetletju. Če je bila pred desetletjem med državama razlika še med 9 in 10 tisoč ameriškimi dolarji, zdaj znaša zgolj še 6 tisoč dolarjev.

Neto plače v Sloveniji in Hrvaški skoraj že izenačene, pri višjih plačah hrvaški zaposleni v prednosti

Škarje se sicer počasi zapirajo, a Slovenija je po večini kazalcev še vedno bolj razvita od Hrvaške. A ko gre za plače, njihova visoka obdavčitev v Sloveniji pomeni, da so povprečna neto izplačila pri slovenskih in hrvaških delavcih skoraj že izenačena, obenem pa Hrvaška letos beleži rekordno rast plač.

Marca je denimo povprečna neto plača na Hrvaškem znašala 1.448 evrov, v Sloveniji pa zgolj še dobrih sto evrov več, 1.580 evrov. Razlika pri bruto plači je bistveno višja. Povprečna mesečna bruto plača na Hrvaškem je znašala 1.925 evrov, medtem ko je v Sloveniji dosegla 2.569 evra.

Še bolj očitno je to pri višjih bruto plačah, kjer zaposleni na Hrvaškem (in v Avstriji) dobijo občutno višje neto izplačilo na račun, kot zaposleni v Sloveniji. Lani jeseni so razliko lepo pokazali v oddaji 24ur Dejstva:

V spodnjem grafu poglejmo, kaj se je v zadnjem desetletju dogajalo na področju obdavčitve dohodkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Kot je razvidno, so v Sloveniji osebni dohodki bistveno bolj obdavčeni kot na Hrvaškem, kjer so stopnjo obdavčitve celo zniževali. Graf pa ne vključuje tudi nedavnega dviga obremenitev plač v Sloveniji s prispevkom za dolgotrajno oskrbo.

Ne samo ljudi, Golobova vlada bolj obdavčuje tudi podjetja

Plače delavcem seveda izplačujejo podjetja, zato višje davčne obremenitve pomenijo višje stroške za podjetja, pa tudi precej nižje neto plače za delavce, kot bi lahko bile, če bi država bila manj pogoltna. A to ni edina davčna obremenitev, ki je za podjetja v Sloveniji višja kot na Hrvaškem. Pri nas si država več vzame tudi od prihodka, ki ga ustvarijo podjetja. Davek na dohodek pravnih oseb je Golobova vlada v Sloveniji dvignila iz 19 % na 22 %, Hrvaška pa ga je pred leti celo znižala iz 20 % na 18 %. Podobno je pred leti razmišljala tudi Janševa vlada, a so kasnejše leve vlade poskrbele, da se je trend nižanja tega davka obrnil navzgor.

In še ena pomembna podrobnost. Na hrvaškem so mala in srednja podjetja, natančneje, zavezanci z letnim dohodkom, nižjim od 995.421,06 evra, obdavčeni zgolj z 10 % stopnjo.

Kljub višanju davkov proračunska luknja raste

Kot so izračunali kolegi na info360.si, novi davki, prispevki in nadomestila, ki jih je uvedla vlada Roberta Goloba, presegajo milijardo evrov (k temu sicer 715 milijonov prinese preoblikovanje zdravstvenega prispevka). Fiskalni svet pa je v juliju sporočil, da je proračunski primanjkljaj v prvi polovici leta znašal 800 milijonov evrov, kar je 750 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.

Prihodki državnega proračuna so se v prvi polovici leta povečali za 0,6 odstotka in se ustavili pri 6,9 milijarde evrov. Odhodki so bili pri 7,7 milijarde evrov višji za 11,5 odstotka. Upočasnitev dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani je po navedbah Fiskanega sveta v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti.