Evropska unija se sooča z eksistencialno krizo, ki ogroža njeno prihodnost, saj se ni sposobna učinkovito spopasti z naraščajočimi geopolitičnimi grožnjami, v obsežni analizi za Politico pišeta nekdanji šahovski velemojster Gari Kasparov in nekdanji litovski minister za zunanje zadeve Gabrielius Landsbergis.
Nedavna poteza nizozemskega premierja Marka Rutteja, ki je ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrhu Nata označil za “očka”, razkriva odvisnost Evrope od ZDA pri zagotavljanju varnosti. Vendar to ni edini problem – EU, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z vizijo miru in sodelovanja, po mnenju analitikov dosega svoje meje. Čas je, da Evropa prizna, da je vojna že tukaj, in se pripravi na boj.
EU je bila ustanovljena na ideji, da bo gospodarska povezanost preprečila vojne. Države, kot so Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, so začele ta projekt, ki se je z Maastrichtsko pogodbo leta 1991, uvedbo evra in schengenskega območja močno razširil. Leta 2004 se je EU razširila še na vzhod, kar je obljubljalo stabilnost in blaginjo. A ta vizija, temelječa na postopnosti in sodelovanju, se ni obnesla v soočenju z današnjimi izzivi.
Sodobne grožnje, ki jih predstavljajo Rusija, Kitajska, Iran in teroristične mreže, zahtevajo odločno ukrepanje, česar EU, zasnovana na konsenzu, ne zmore. Institucije, ki so bile nekoč njena moč, so danes ovira, saj se ne morejo hitro prilagoditi. Vzpon radikalnih strank po Evropi odraža nezadovoljstvo javnosti z evropsko politiko postopnosti, ki ne nudi rešitev za trenutne krize.
Poleg tega umik ZDA iz vloge globalnega varuha razkriva šibkost evropske obrambne strukture. EU je bila zgrajena pod ameriškim varnostnim dežnikom, a zdaj, ko se ZDA umikajo, Evropa ni pripravljena stati na lastnih nogah. Trgovinski dogovor z ZDA, ki vključuje visoke carine in 750 milijard evrov za ameriško energijo, kaže na to odvisnost. Evropa se prav tako ni sposobna učinkovito upreti Rusiji – sankcije so neučinkovite, dobava orožja Ukrajini pa počasna in nezadostna.
Rešitev zahteva korenito prenovo EU. Predlogi vključujejo opustitev soglasja, saj države, kot sta Madžarska in Slovaška, ovirajo skupne cilje. EU mora dokončati geopolitično širitev na vzhod, vključno z Ukrajino in Moldavijo, ter razviti lastne obrambne zmogljivosti. Koncept “večhitrostne Evrope” bi lahko omogočil fleksibilnejšo unijo, prilagojeno različnim interesom in grožnjam. Brez teh sprememb tvega EU nepomembnost in razpad, medtem ko se avtoritarne sile krepijo. Evropa mora sprejeti, da svoboda ni več samoumevna, in se z vsemi sredstvi boriti zanjo.
En odgovor na “Da bi Evropska unija preživela, se mora spremeniti”
EU, naj bi se prenovila. Toda, če bi EU ostala zvesta svojim pravilom, ne bi bile potrebne prenove. Nerazumljivo je, da je v zadnjem desetletju EU pomagala teptati pravila, ki so bila postavljena ob njeni ustanovitvi. Ena izmed glavnih pravil je bilo: “prost pretok ljudi in blaga”.
Toda če bi to veljalo, bi danes ne imeli problema MIGRACIJ. EU je bila kot nema starka, ko so k mam začeli MASOVNO udirati iskalci boljšega življenja. Dovolj je bila beseda “AZIL”. In EU je dala vsem “polni penzion in žepnino”. S tem so še pospešili migracije iz Azije in Afrike”.
A ne bi bilo pametnejše, da bi tistim, ki so res potrebni pomoči – Evropa pomagala v njihove izvorne države? Tudi ta napaka je močno zmanjšala VARNOST Evrope. Koli cerkva je v zadnjem desetletju zgorelo v Parizu in drugih državah Evrope? Politika, da se odpiramo na Vzhod in zanemarjamo Ameriko, pa je veliko vprašanje komu koristi???
Komentirajo lahko naročniki