Prvi objavljamo podrobno analizo posnetka nesreče predsedniškega konvoja v predoru Kastelec in doslej neznane informacije iz ozadja nesreče.
Posnetek jasno kaže, kako srebrni predsedniški Mercedes izjemno hitro zapre varnostno razdaljo in od zadaj trči v črni Audi pred njim.
Na različici, ki jo je Dars posredoval javnosti, ni niti prikaza točnega časa niti hitrosti vozil.
Mesec dni od nesreče predsednice republike objavljamo ekskluzivne posnetke varnostnih kamer iz predora Kastelec. Službeni kombi, v katerem se je peljala predsednica skupaj s prijateljicama Viktorijo Krivolucko in Urško Repovž, se je zaletel v službeno vozilo na čelu konvoja. pic.twitter.com/ebhi5h6rXj
— Zate Slovenija (@ZateSlovenija) September 1, 2026
Prometna nesreča predsednice republike Nataše Pirc Musar v predoru Kastelec na primorski avtocesti je v zadnjem mesecu sprožila eno najbolj rušilnih političnih zgodb letošnjega leta.
Zdaj lahko podrobno analiziramo tudi dogajanje, s katerim se je vse skupaj začelo. Gre za posnetek, ki ga slovenska javnost po informacijah naših virov kaj lahko sploh ne bi videla.
Po naših neuradnih informacijah se namreč tovrstni posnetki na Darsu praviloma hranijo 30 dni, nato pa se izbrišejo.
Policija naredila kopijo, original ostal na Darsu
Po naših neuradnih informacijah je vodstvo Darsa pred 15. avgustom, ko ga Dars vodil še Andrej Ribič iz Gibanja Svoboda, zavzelo stališče, da posnetka zaradi policijske oziroma predkazenske obravnave prometne nesreče medijem ne more posredovati.
Po Ribičevem odhodu pa je naš medij pri Darsu dobil drugačno pojasnilo: da je posnetek zasegla policija in da ga Dars zato nima več ter ga ne more posredovati.
Po informacijah, ki smo jih pozneje pridobili od virov, naj to ne bi držalo. Policija naj bi namreč izdelala kopijo posnetka, medtem ko naj bi izvorni posnetek ves čas ostal v sistemu Darsa.
Če informacije naših virov držijo, bi lahko posnetek ene najbolj odmevnih prometnih nesreč po poteku internega roka hrambe izginil, ne da bi ga javnost kadarkoli videla.
Dars s posnetka odstranil uro in hitrost?
Ob objavi posnetka pa se odpira še eno vprašanje.
Na različici videa, ki je prišla v javnost, ni prikaza točnega časa niti hitrosti vozil.
Po informacijah naših virov naj bi bila ura in podatek o hitrosti s posnetka odstranjena, čeprav naj bi bila pri tovrstnih dogodkih praviloma prikazana
To ni nepomembna tehnična podrobnost.
Prav izvorna časovna koda bi omogočila natančnejšo analizo premikanja vozil med posameznimi sličicami. Podatek o hitrosti pa bi lahko neposredno potrdil ali ovrgel neuradne informacije, da je predsedniški Mercedes tik pred nesrečo vozil približno 160 kilometrov na uro.
Brez teh podatkov je mogoče zanesljivo analizirati način trka in gibanje vozil, ni pa mogoče zgolj iz objavljene različice videa strokovno potrditi njihove natančne hitrosti.
Kaj pokaže posnetek?
Policija je doslej uradno pojasnila, da se je nesreča zgodila v petek, 31. julija, ob 16.57 uri.
Predsedniški Mercedes V300 je vozil za Audijem, ki je služil kot predhodno vozilo spremstva. Po ugotovitvah policije 52-letni voznik Mercedesa ni upošteval potrebne varnostne razdalje in je zato s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del Audija.
V Audiju je bil zgolj voznik. V Mercedesu pa so bili voznik, varnostnik, predsednica ter njeni prijateljici Urška Repovž in Viktorija Krivolucka.
Nataša Pirc Musar je v nesreči utrpela zlom ključnice, druga potnica, Viktorija Krivolucka, pa hujše poškodbe.
Podrobna analiza posnetka potrjuje osnovni mehanizem nesreče, ki ga je opisala policija.
Srebrni predsedniški Mercedes se črnemu Audiju pred seboj hitro približuje. Varnostna razdalja med voziloma se v zelo kratkem času popolnoma zapre, nato pa je viden neposreden, nekoliko zamaknjen nalet: sprednji del Mercedesa trči v zadnji del črnega vozila.
Ne gre zgolj za bežen dotik med vzporedno vozečima voziloma, temveč za jasno viden nalet od zadaj.
Po trku se smeri obeh vozil razmakneta. Mercedes se usmeri nekoliko proti levi strani prometnega pasu, črni Audi pa se pomakne proti sredini oziroma desni strani. Vozili po naletu ne obstaneta takoj, ampak nadaljujeta vožnjo.
Posnetek pokaže tudi, da trk ni bil povsem poravnan po celotni širini vozil. Mercedes je v Audi trčil nekoliko zamaknjeno, kar pojasnjuje različen odziv in razmik njunih smeri po kontaktu.
Najpomembnejša ugotovitev analize je zato jasna: predsedniški Mercedes je pred trkom izredno hitro zapiral že tako nezadostno varnostno razdaljo, nato pa od zadaj naletel v predhodno vozilo.
Vir: Mercedes naj bi vozil okoli 160 kilometrov na uro
Informacije, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili od virov, odpirajo bistveno resnejša vprašanja o dogajanju pred trkom.
Po naših informacijah naj bi tistega dne zaradi vzdrževalnih del v predoru oziroma na tem odseku veljala omejitev hitrosti 60 kilometrov na uro.
Predsedničin Mercedes pa naj bi neposredno pred nesrečo vozil s hitrostjo okoli 160 kilometrov na uro.
Gre za podatek, ki ga na Zanima.me v trenutku objave ne moremo neodvisno potrditi in ga zato objavljamo kot neuradno informacijo vira.
Objavljeni posnetek nedvomno ustvarja vtis zelo hitre vožnje in kaže izjemno hitro zapiranje razdalje med voziloma. Sam po sebi pa ne omogoča strokovno zanesljivega izračuna hitrosti.
Če bi se podatek o 160 kilometrih na uro izkazal za pravilnega, bi pomenil, da predsedniško vozilo ni le bistveno prekoračilo začasne omejitve, temveč je skozi predor potovalo z izjemno visoko hitrostjo.
Naši viri opozarjajo še na eno okoliščino.
Prometne analize naj bi za predor Kastelec kot zgornjo mejo hitrosti, pri kateri je vožnja glede na geometrijo predora še obvladljiva, navajale približno 140 kilometrov na uro.
Kaj bi se zgodilo, če bi Audi sunkovito zaviral?
Za razumevanje dogodka je pomembno tudi obnašanje Audija pred vozilom, v katerem je bila predsednica.
Po informacijah našega vira naj voznik Audija tik pred trkom ne bi sunkovito zaviral.
Tudi na posnetku ni videti očitnega nenadnega zaviranja predhodnega vozila. Gibanje Audija do trenutka trka deluje razmeroma tekoče in ni zaznati izrazite spremembe hitrosti, ki bi jo bilo mogoče vizualno prepoznati kot zaviranje v sili.
Toda posnetek zaradi preosvetljenih zadnjih luči, modrih utripajočih luči, oddaljenosti kamere in omejene kakovosti ne omogoča kategorične ugotovitve, da voznik Audija zavore sploh ni uporabil.
Če bi predhodno vozilo pri tako majhni varnostni razdalji nenadoma močno zavrlo, bi bil nalet lahko bistveno silovitejši.
So v Komendo zamujali?
Obstaja še ena doslej neobjavljena okoliščina.
Predsednica se je tistega dne vračala s hrvaške obale in je bila namenjena na Pogi Challenge v Komendo. Prometna nesreča se je zgodila ob 16.57.
Program v Komendi je takrat že potekal. Fan cona je bila odprta od 14. ure, tekmovanja pa so se začela ob 15. uri; elitni del večernega programa je sledil pozneje.
Po informacijah našega vira naj bi predsedničin konvoj s hrvaške obale krenil razmeroma pozno.
Vir trdi, da naj bi bil časovni pritisk eden od razlogov za hitro vožnjo proti Komendi. Tega zgolj na podlagi posnetka ni mogoče potrditi.
Pet ljudi v predsedničinem vozilu
V Mercedesu V300 je bilo po doslej objavljenih podatkih pet oseb: voznik, član varovanja, predsednica republike in njeni dve prijateljici.
Po informacijah našega vira naj bi običajen varnostni protokol za vozilo, v katerem se prevaža varovana oseba takšnega ranga, predvideval največ štiri osebe.
Če to drži, je bilo vozilo tistega dne zasedeno v nasprotju z običajnim varnostnim protokolom.
Primorska avtocesta je že pred dobrima dvema desetletjema poskrbela za nenavadno podoben dogodek z enim od najvidnejših slovenskih politikov.
Februarja 2005 je na istem primorskem avtocestnem kraku težave z vozilom doživel tudi poznejši predsednik republike Borut Pahor. Takrat se je kot evropski poslanec s službenim Renaultom Laguno vračal s predkongresne tribune v Portorožu.
Pahor in njegova asistentka sta že med vožnjo skozi predor Dekani zaznala smrad. Avtomobil je začel izgubljati hitrost, še pred izhodom iz predora pa je zagorel njegov sprednji del.
Vozilo se je ob izhodu ustavilo, nato pa ga je zajel ogenj. Pahor in sopotnica sta se pravočasno rešila in ostala nepoškodovana.
31. julij – V predoru Kastelec trčita dve vozili predsedniškega spremstva. Nataša Pirc Musar je poškodovana, še ena potnica pa utrpi hujše poškodbe.
3. avgust – Policija razkrije, da je predsedničin Mercedes zaradi nezadostne varnostne razdalje trčil v predhodni Audi.
4. avgust – Predsednica prizna, da med vožnjo ni bila pripeta z varnostnim pasom.
6. avgust – Javnost izve identiteto zasebnih sopotnic: Urške Repovž in Viktorije Krivolucke. Prav ime slednje sproži povsem novo zgodbo.
Mediji začnejo razkrivati dolgoletne osebne in poslovne povezave Krivolucke z Natašo Pirc Musar in njeno družino.
17. avgust – Dnevnik in APA razkrijeta, da je bil nekdanji partner Krivolucke Roman Jeglič, nekdanji visoki uslužbenec slovenske obveščevalne službe VIS, ki je pozneje dolgo živel v Rusiji.
Razkrije se tudi, da sta Pirc Musarjeva in Krivolucka v preteklih letih večkrat skupaj potovali v Rusijo.
Naslednji dnevi – Sova potrdi, da je Krivolucko preverjala že leta 2016 v postopku pridobivanja slovenskega državljanstva in da takrat ni ugotovila varnostno relevantnih posebnosti.
Krivolucka javno zanika kakršnokoli sodelovanje z rusko ali drugo obveščevalno službo.
24. avgust – Ameriški Robert Lansing Institute primer označi kot potencialni protiobveščevalni problem zaradi izjemnega osebnega dostopa Krivolucke do predsednice, obenem pa poudari, da javno znani podatki niso dokaz vohunjenja.
Konec avgusta – V ospredje pride še vprašanje, kako je Krivolucka leta 2016 z izredno naturalizacijo dobila slovensko državljanstvo zaradi interesa države na področju športa. Dokumentacijo zahtevajo mediji in parlamentarni KNOVS.
Začetek septembra – V javnost pride posnetek trka predsedniškega konvoja v predoru Kastelec.
Komentirajo lahko naročniki