SD pod drobnogledom: za koga je – in za koga ni – prava volilna izbira

Po Gibanju Svoboda in SDS naš pregled nadaljujemo z drugo najmočnejšo vladno stranko, Socialnimi demokrati.

Spomnimo, naša ambicija je preko večdimenzionalne analize razgaliti pravo naravo političnih strank. Od tega, kakšne vrednote dejansko zastopajo, kako so organizirane, kadrovsko zastopane, kakšna so njihova kapitalska in medijska zaledja ter še kaj.

Na koncu umetni inteligenci prepuščamo oceno, za koga obravnavana stranka je in za koga ni smiselna volilna izbira.

1. Kako stranka razume samo sebe …

“Socialni demokrati smo ponosni nasledniki zveze komunistov,” je slovita izpoved takratnega poslanca SD-ja Marka Koprivca, ki največ pove o samoidentiteti stranke. V SD-ju so tudi formalno-pravni nasledniki Zveze Komunistov Slovenije, ki je pod imenom Komunistična partija Slovenije nastala 1937 v Čebinah pri Trbovljah. SD je torej, ob Slovenski ljudski stranki (nastanek 1892) stranka z najglobljimi koreninami v slovenskem političnem prostoru.

Vsaj na deklarativni ravni ustrezno posodobljena, SD danes stavi na naslednje vrednote.

“Naša vizija je družba, v kateri je razvoj v službi ljudi, in kjer sadove razvoja uživamo vsi, ne le nekateri,” z mastnimi črkami sporočajo na spletni strani. V temeljni odločbi statuta izpostavljajo, da so socialdemokratsko usmerjeni ter nadaljujejo, da se prizadevajo za “gospodarsko uspešen, socialno uravnotežen in naravi prijazen razvoj Slovenije.”

V nedavno sprejetemu programu Dogovor. Za mir. Razvoj. Blaginjo. na 100 straneh pišejo o nujnosti “širokega družbenega dogovora o prihodnosti Slovenije”. Največji poudarek dajejo naslednjemu:

• Močna in aktivna država v razvoju gospodarstva – moderna industrijska politika, javne investicije, razvoj z višjo dodano vrednostjo in aktivno upravljanje javnih sredstev.
• Socialna država in zmanjševanje neenakosti – dostopno javno zdravstvo, pokojninska varnost, dolgotrajna oskrba, dostopna stanovanja, brezplačni vrtec in zaščita ranljivih skupin.
• Zeleni in podnebni prehod – podnebna nevtralnost do 2050, prehod na obnovljive vire energije, trajnostna mobilnost in okoljska odgovornost.
• Delavske pravice in socialni dialog – krepitev vloge sindikatov, dostojne plače, stabilna zaposlitev, ekonomska demokracija.
• Proevropska in multilateralna zunanja politika – krepitev EU, spoštovanje mednarodnega prava, feministična zunanja politika in razvojno sodelovanje.
• Pravna država in boj proti korupciji – neodvisne institucije, transparentnost, učinkovito sodstvo in zaščita demokratičnih standardov.

Glede na program umetna inteligenca ocenjuje, da je SD:
✅ klasična socialdemokratska stranka – močna razvojna in socialna vloga države, poudarek na javnih storitvah, zmanjševanju neenakosti ter zaščiti delavskih pravic.
✅ proevropska in multilateralna – jasno zasidrana v EU, podpira mednarodno pravo, razvojno sodelovanje in nadnacionalno sodelovanje pri varnosti ter podnebni politiki.
✅ zeleno-razvojno usmerjena – podnebna nevtralnost, energetski prehod, trajnostna mobilnost in regulacija digitalnega razvoja kot strateške prioritete.
✅ institucionalno in socialno progresivna – krepitev pravne države, boj proti korupciji, zaščita človekovih pravic ter poudarek na socialnem dialogu in enakih možnostih.

… in kako deluje v praksi

Obnašanje stranke SD v praksi je odvisno predvsem od trenutne moči in prevlade notranjih struj oz. frakcij. Te so večdimenzionalne v smislu tako ideološke kot geografske in interesne zastopanosti (kar je kolateralna posledica tradicionalističnih strank). Poenostavimo na ločnico radikalnejše leve struje, ki je po ideologiji in vrednotah blizu mlajši Levici in je stranko vodila do aprila lani, ter zmernejše struje, ki je prevladala z izvolitvijo Matjaža Hana za predsednika stranke. Na lanskem volilnem kongresu je Han rivala iz radikalnejše struje, Milana Brgleza, premagal zgolj za 10 glasov delegatov (182:172), kar priča o izenačenosti glavnih struj znotraj SD-ja.

Medtem ko radikalnejši del stranke zastopa izrazito protikapitalistično pozicijo in denimo v ZDA vidi prej imperialističnega nasprotnika kot zaveznika, vsaj po tihem nasprotuje zvezi NATO in simpatizira z Rusijo, je drugi del bolj naklonjen evro-atlantskemu zavezništvu, kaže razumevanje (a ne več kot to) za tegobe gospodarstva in podjetništva ter je vsaj deklarativno pripravljen tudi na čezblokovsko politično sodelovanje na domači sceni (izvzemajoč Janeza Janšo).

Po navedenem je stranka pod Hanom bližje evropski socialdemokraciji kot je bila denimo pod Tanjo Fajon. Slednja je ob prevzemanju oblasti govorila o “vračanju Slovenije med jedrne države EU”, čemur pa slovenska zunanja politika, katero je vodila, ni sledila. Jedrnim državam EU se denimo nismo pridružili v “koaliciji voljnih” za pomoč Ukrajini, mimo njih smo solistično priznali Palestino, v Evropskem parlamentu evroposlanca SD-ja Brglez in Nemec nista bila sposobna obsoditi žrtev komunizma, kar je evropska vrednota jedrnih držav itd..

Kot predsednica SD-ja je Fajonova obljubljala tudi “30 dni do specialista”, kar se je v praksi sfižilo na 70 % porast števila nedopustno čakajočih na zdravstvene storitve. SD pri tem, tako kot koalicijski partnerici, favorizira državno zdravstvo na račun koncesionarjev kot dela javne mreže.

Kot globoko ukoreninjena in stara tradicionalistična stranka ima SD tudi težave z notranjo korupcijo pri sklepanju poslov na ravni države, njej podrejenih sistemov in lokalnih skupnosti, kar je v nasprotju s programskimi zavezami o ničelni toleranci do korupcije. A kadar sporne prakse naplavi na površje, znajo hitro in brezkompromisno počisti umazanijo, tudi če je za to potrebno žrtvovati pomembne strankarske kadre.

2. Kadrovska moč stranke

SD je z 9 poslanskimi sedeži (7+2 prestopnika iz Svobode in Levice) tretja največja parlamentarna stranka. Imajo še 1 evropskega poslanca in 15 županov. Za razliko od Svobode in SDS-a ne temelji na močnem voditelju, temveč močni strankarski strukturi in širokem kadrovskem naboru. V 33 letih samostojne države so zamenjali kar 8 predsednikov, več jih je zgolj SLS. To in pa dejstvo, da ob strankinih aferah hitro žrtvujejo kompromitirane politike  in zanje najdejo adekvatne zamenjave, priča o strankini kadrovski globini.

Ob Matjažu Hanu so uveljavljeni politiki še podpredsednici Meira Hot in Andreja Katič, evropski poslanec Matjaž Nemec, bivša predsednica in zunanja ministrica Tanja Fajon, prestopnica iz Svobode Mojca Šetinca Pašek, nekdanji predsednik Dejan Židan in vse bolj tudi prodorni podpredsednik Luka Goršek. Manj prepoznavni, a tudi opazni so Predrag Bakovič, Bojana Muršič, Andreja Kokalj, Aleksander Jevšek, Matevž Frangeš in Jernej Štromajer.

Izvršilno in intelektualno je SD nekoliko oslabljena, a še vedno močnejša od večine drugih slovenskih strank. Zaradi afer je v tem mandatu žrtvovala ministrici Dominiko Švarc Pipan in Andrejo Katič ter strankinega sekretarja Klemna Žiberta. Intelektualno, ideološko in programsko jedro SD-je je nekoč tvorila ekipa okrog kasnejšega predsednika dr. Igorja Lukšiča, ki pa ni več toliko aktivno.

Stranka ima nekaj močnih in izkušenih operativcev. Trenutno nekoliko iz ozadja delujeta močna državna sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež in Dejan Židan, glavna tajnica je po lanskem odstopu Žiberta pravnica mlajše generacije Živa Živkovič. Vplivne operativce med župani in lokalnimi veljaki ima po svojih regionalnih centrih, tako imenovanih “rdečih rajonih”, kot je denimo Šaleška dolina, Zasavje, industrijsko zaledje Maribora, regionalna urbana središča (Nova Gorica, Murska Sobota, Ajdovščina, Jesenice, Ptuj itd.)

3. Organiziranost in terenska prisotnost

SD je kot tradicionalna stranka z dolgo in bogato zgodovino močna tako organizacijsko kot teritorialno. Z okoli 9.500 člani (točno število ni znano, jih pa bistveno manj plačuje članarino) je druga najštevilčnejša slovenska stranka, pa vendar jih ima več kot pol manj od SDS. Od osamosvojitve Slovenije naprej so sodelovali v vseh desetih levo-sredinskih vladah, eno so tudi vodili. Na oblasti so preživeli dobrih 25 let v 33 letih samostojnosti, na 45 let podlage, kot bi dejal njihov konkurent Janez Janša.

SD ima 25 območnih in 212 občinskih organizacij in je prisotna v vsaki slovenski občini. Znotraj stranke delujejo interesna združenja – mladi forum, forum starejših, delavska zveza, ženski forum, županski forum in forum svetnic in svetnikov. Vsaj na papirju imajo tudi strokovne svete.

Na lokalnih volitvah 2022 je stranka dobila 302 občinska/mestna svetnika, kar jo uvršča za SDS in Svobodo, s 14 (sami si pripisujejo še enega) župani pa so drugi takoj za SLS.

4. Finančna moč in kapitalsko ter medijsko zaledje

Socialni demokrati so zadnja leta sloveli kot globoko zadolžena stranka, ki je stežka in z velikim zamikom poravnavala svoje obveznosti. Problem so reševali s prodajo razvpite vile na Levstikovi za 1,6 milijona evrov. To jim je prihodke v letu 2024 dvignilo na 2,64 milijona evrov in ustvarjenih 1,1 milijona evrov presežka, pri čemer so redni prihodki znašali 361 tisoč evrov iz državnega proračuna, 332 tisoč evrov iz proračunov lokalnih skupnosti, 72 tisoč evrov iz članarin in 85 tisoč iz drugih prispevkov članov. Prispevkov fizičnih oseb na volilni TRR (evropske volitve) je bilo za dobrih 25 tisočakov, 35 tisoč so pobrali po pogodbah za poslance, 28 tisoč donacij od dohodnine, ostalih prihodkov je bilo še za slabih 100 tisočakov.

V 2025 so vstopili z zgolj slabimi 22 tisočaki na računu, odprte kratkoročne terjatve pa se približno ujemajo s kratkoročnimi obveznostmi. “SD je v letu 2024 z visokim presežkom sanirala pretekle izgube in znova vzpostavila pozitiven kapital, vendar ostaja likvidnostno napeta zaradi nizkih denarnih sredstev in visokih kratkoročnih obveznosti,” je ocena UI. 

Že finančno stanje stranke nakazuje, da kapitalsko niso tako močni, kot bi kdo pomislil glede na njihov pedigre in zgodovino. Glavne tranzicijske kapitalske centre moči je po osamosvojitvi obvladovala Liberalna demokracija in so nato šli k njenim derivatom, SD-ju pa so ostali ostanki nekoč mogočne industrije. Denimo vpliv v jeklarski industriji, Aluminij Kidričevo oz. Talum, pa seveda rudarstvo in naftni derivati – predvsem Petrol. Nekaj zaledja imajo tudi v paradržavnem omrežju Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnice in nadzornega sveta SID Banke, ki je nečak nekdaj vplivne članice SD-ja, dvakratne poslanke Brede Pečan.

Med gospodarstveniki sta njihova člana nekdaj zelo uspešen podjetnik in takrat najbogatejši podjetnik Sandi Češko (Studio Moderna) ter še vedno uspešen lastnik in direktor podjetja Duol, Dušan Olaj.

Tudi ko gre za medije, je SD v podobno “odrinjeni” situaciji. Denarne tokove in s tem vpliv na lastnike nadzira Gibanje Svoboda, tam, kjer šteje ideologija, pa navijajo za Levico. Zdi se, da imajo nekaj želez v ognju na portalu N1, pa v  ljubljanskem Dnevniku in tudi na POP TV, vendar gre prej za zelo partikularen in omejen vpliv.

5. Podpora volivcev

SD je na državnozborskih volitvah 2022 volilo 79.709 volivcev, oziroma 6,7 % (4.), na lokalnih volitvah 2022 68.378, oziroma 9,5 % (3.), na volitvah v Evropski parlament 2024 pa 52.390, oziroma 7,7 % volivcev (4.).

Javnomnenjska podpora SD-ju med opredeljenimi anketiranci (povprečje mesečnih anket – volilna-napoved.si) je sledeča:

Na državnozborskih volitvah 22. marca se SD-ju obeta uvrstitev med 3. in 5. mestom. Več kot to je znanstvena fantastika, manj od tega drama ali celo srhljivka.