Kako “radikalen” je novi parlament in kdo sploh paše skupaj v koalicijo?

Volivci so odločili in voditelje strank spravili v situacijo, kjer je iskanje koalicije vse prej kot lahka naloga. Marsikdo pa se bo moral najesti zarečenega kruha, če ne bomo želeli, da se čez nekaj mesecev znova odpravimo na volitve.

A eno so želje in strateški premisleki strank, nekaj drugega pa so osebni premisleki poslancev, ki bodo sedli v poslanske klopi v sklicu novega parlamenta.

Analiziramo, kakšna je sestava novega parlamenta in kaj to lahko pomeni za povolilno dinamiko.

Ta trenutek so vse oči uprte v Svobodo, ki je, četudi za mišjo dlako, postala relativni zmagovalec volitev.

Svoboda: Večina radikalcev se je prebila v parlament, nekaj je tudi sprememb

V prejšnji sestavi sklica Državnega zbora so se poslanci Svobode pretežno delili na glasne in primitivne, ki so bili pretežno tudi ideološko bolj radikalno levi, ter neopazne in tihe. Redki so bili tisti, ki niso spadali niti v eno, niti v drugo skupino.

Mandat je ponovila pogosto žaljiva, vzkipljiva in precej vplivna poslanka Tamara Vonta, znana po vodenju »preiskovalne komisije za pregon opozicijskih strank« vpogled v katero, je imela, kot so razkrili objavljeni zvočni posnetki, tudi tedanja generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković. Poslanka ostaja tudi verjetno najbolj primitivna poslanka prejšnjega sklica, Lena Grgurevič in prvi obraz  zagovorništva evtanazije, Tereza Novak.

Glasna promotorja zgodovinskega razkola Martin Premk in mladi Lenart Žavbi prav tako ostajata v državnem zboru, vanj pa se je znova prebila tudi, kot so jo označili prisluhi, »kradljiva« nekdanja premierka Alenka Bratušek. Precej ostra je pogosto tudi Janja Sluga, na bolj uglajen način pa tudi mlada Lucija Tacer Perlin.

Omenjeni sestavljajo pomemben del poslanske skupine, s katerim bo manj »levim« morebitnim koalicijskim partnerjem težko shajati. Tudi s Tomažem Lahom, ki je vodil komisijo za preiskavo o Gen-I tako, da ni sklical nobene seje, Saro Žibrat

Na drugi strani velja omeniti pregovorno povezovalnega obrambnega ministra, v začetku mandata pa vodjo poslancev Svobode Boruta Sajovica, njegovo naslednico Natašo Avšič Bogovič, Andrejo Rajbenšu, Dejana Süča in Teodorja Uraniča, ki nastopajo bistveno manj razdiralno. Na tem področju nekaj obeta tudi novi poslanec Andrej Klemenc, nekdaj generalni sekretar Cerarjeve SMC, bistveno manj pa prav tako novinec, eden največjih promotorjev Jankovićevih projektov na socialnih omrežjih, Duško Vujanović.

Lahko gre tudi na slabše

Kar nekaj bolj radikalnih poslancev Svobode je tudi izgubilo stolčke. Najbolj opazna Urška Klakočar Zupančič možnosti za vrnitev v parlament praktično nima. Prav tako ne po kozmičnem dežju in poslovanju z državo znani Aleksander Prosen Kralj, nepredvidljivi Miroslav Gregorič, niti oba predsednika komisije za preiskovanje vmešavanja v policijo, prav tako Golobu zelo zvesta Miha Lamut in Aleš Rezar. Sorazmerno daleč od praga je tudi zmernejši Darko Krajnc. Se pa, v kolikor bi kakšni izvršno funkcijo prevzel Andrej Klemenc ali Tamara Vonta, izvolitev obeta radikalnemu Darku Nikolovskemu, kar tudi ne bi olajšalo koalicijskega delovanja.

SD in Levica vsak v svojo smer

Najvplivnejšo trojico (Asta Vrečko, Luka Mesec, Nataša Sukić) stranke Levica, ki se je prebila v parlament, dobro poznamo. Med radikalne skoraj zagotovo lahko uvrstimo tudi novo poslanko Tino Brecej, sodelavko Vrhovnega sodišča in partnerko njegovega nedavnega predsednika Miodraga Đorđevića. Edina delna neznanka v Levici je Vladimir Šega.

Socialni demokrati so v geografsko povsem drugih krajih kot Levica izvolili precej zmerno poslansko skupino. Mandate so ponovili Matjaž Han, Damijan Bezjak Zrim in Meira Hot, med zmernejšo vejo Socialnih demokratov pa spadajo tudi odstopljena ministrica za pravosodje Andreja Katič ter novinca v parlamentu, Luka Goršek in Darko Ratajc.

Tudi v primeru, da bi Han in Katičeva prevzela ministrski mesti, za njima nastopita mandat žalški župan Janko Kos in aktualni poslanec Soniboj Knežak, oba prav tako veljata za zmerna.

V koaliciji, ki bi bila podobne sestave, kot aktualna, bi se SD z omenjeno poslansko skupino utegnil počutiti še bolj neprijetno kot tokrat. Najbolj radikalno levi funkcionarji SD, denimo Marko Koprivc, Jernej Štromajer, Matej Tašner Vatovec, tudi Tanja Fajon, ostajajo daleč od mandatov. Edina izjema je Mojca Šetinc Pašek, ki bi nadomestila Gorška, kar pa je malo verjetno.

Tudi SDS pripeljal svoje »trouble makerje«, a ne vseh

Poslanska skupina SDS velja za zmernejšo od Svobode, a tudi tam so posamezniki, ki otežujejo sodelovanje, četudi odmislimo večno histerijo levičarjev v odnosu do Janeza Janše.

V Državni zbor sta se uvrstila pregovorno provokativni Žan Mahnič, ki je tisti SDS-ov poslanec, ki izreče tudi stvari, za katere je nekaterim njegovim kolegom včasih nerodno, in »njegov vajenec« Andrej Poglajen, ki je prehitel zmernejšega in bolj argumentiranega Andreja Hoivika, ki je ostal tik pod pragom parlamenta. Tudi nekdanji notranji in obrambni minister ter nesojeni evropski poslanec Aleš Hojs se je prebil v DZ. Med bolj ostrimi sta tudi Anja Bah Žibert in Andrej Kosi, ki ostajata poslanca, medtem ko se vodji podmladka Luki Simoniču, preboj ni posrečil.

NSi brez radikalcev, a z nekompatibilno moralno hrbtenico

Nova Slovenija nima poslancev, ki bi z retoriko ali ideološko radikalnostjo oteževali povezovanje, čeprav sta se tako vodja poslancev Janez Cigler Kralj, kot tudi najbolj izpostavljeni poslanec na družbenih omrežjih Aleksander Reberšek večkrat ostro postavila, posebej proti predsednici Državnega zbor Urški Klakočar Zupančič. Ostrino je znal pokazati tudi Jernej Vrtovec, a vsi trije omenjeni vedno v mejah kulturnega diskurza.

Problem za sodelovanje bo imela NSi drugje. V morebitni levo-desni koaliciji, ki jo nekateri krogi zdaj “sestavljajo”, bi jo ostale stranke povozile, saj ne bi imela dovolj moči, da bi uveljavila svoje vrednote v koaliciji, ki bi večinsko le tem diametralno nasprotovala.

Demokrati so večja uganka

Manj moralnih, a podobno veliko zadržkov na področju ureditve zdravstva, davkov in gospodarstva bi imeli za sodelovanje v novi vladi Demokrati. Kot liberalna stranka so bližje Svobodi kot NSi, a jim podobno ne diši močna socialistična barva takšne koalicije. Prav tako, po prvih vtisih poslancem Demokratov ne diši radikalnost vsaj dela poslancev Svobode in še posebej Levice.

So pa Demokrati v slabšem položaju od NSi, saj v poslanski skupini ni praktično nikogar iz vodstva stranke, poslanci pa, vsaj v političnem smislu manj izkušeni. S tega vidika je za Anžeta Logarja, Evo Irgl in še koga mesto v vladi lahko mamljiva možnost političnega preživetja na kratek rok. A toliko bolj nevarna na dolgi rok. Strateško si stranka gotovo želi predčasnih volitev, kjer bo kapitalizirala neuspeh sestavljanja vlade največjih, a je tudi zanje ta scenarij velika loterija. In vprašanje, če so jo izvoljeni poslanci, ki jih javnost sicer še ne pozna, pripravljeni to loterijo igrati.

Omenja se sicer tudi možnost, da bi sicer Tadej Ostrc po šestih mesecih lahko mandat odstopil Anžetu Logarju.

Resni.ca: Biznis ali dolgoročno preživetje

Pred podobno dilemo je tudi Resni.ca. Po eni strani se zdi, da jim diši biznis in vpliv, ki bi ga dobili z vladanjem, hkrati pa je vprašanje, če se zavedajo, kako tvegano je za antisistemsko stranko, kakršna so, da se podajo v vlado. Levica je po mandatu v opoziciji manjšinsko vlado podpirala od zunaj in šele na to vstopila v vlado ter veliko tvegala. Brez povezovanja z Vesno bi kaj lahko ostali pod pragom, pa imajo bistveno bolj izkušene in premetene politike.

Bo resnica od koalicijskih partnerjev sprejela ravno toliko vrvi, da se z njo obesi, kot je danes dogajanje v neformalnem pogovoru ocenil eden vidnejših političnih analitikov, ali ostala zvesta antisistemskosti in populizmu, ki sta jih je pripeljala v parlament pa je vprašanje, ki si ga ta trenutek zastavljajo vsi.

Namreč, tudi tukaj, podobno kot pri Demokratih in še kakšnem posamezniku velja, da premislek vodstva stranke ni nujno enak premisleku izvoljenih poslancev, ki imajo svojo računico, v kateri so hitre volitve nezaželjen faktor.

Koliko so pripravljeni popustiti veliki in koliko mali?

Vprašanje ostaja tudi, koliko sta pripravljena popustiti največja igralca. Nihče namreč ni blizu večini in nihče se osebno noče umakniti. Kako nekompatibilnost majhnih igralcev tako z Janšo kot z Golobom premostiti, kaj ponuditi in koga umakniti, to so vprašanja, ki jih te dni preigravajo tako v Svobodi, kot v SDS.