Medtem ko je naval na električne avtomobile pri nas izpraznil sredstva za subvencije, državni Borzen izterjuje denar iz večmilijonske finančne naložbe, sklenjene pod vodstvom poslanske kandidatke Gibanja Svoboda in nekdanje vodilne v Gen-I.
Slovenci so končno začeli množičneje kupovati električne avtomobile. Toda prav zdaj, ko je subvencijska shema prijela in je zanimanje preseglo pričakovanja, denarja zmanjkuje. Kupci, ki avtomobile naročajo danes, tako ne vedo več, ali po registraciji vozila še lahko računajo na državno pomoč med 4.500 in 7.800 evri.
Državnemu Borzenu denarja ni vedno primanjkovalo. Še pred tremi leti je imel presežkov dovolj, da je milijone nalagal tudi izven bančnega sistema. Ena takšnih naložb je bilo kar 7,1 milijona evrov vredno posojilo. Borzen del tega denarja še vedno izterjuje.
Odločitev sega v čas Golobove vlade. Le nekaj mesecev po tem, ko je vodenje Borzena prevzela nekdanja poslanska kandidatka Gibanja Svoboda Mojca Kert, pred tem ena od vodilnih v Gen-I, je prvih 5 milijonov evrov končalo v zasebni finančni družbi 3M Finance.
Je pa precej zgovorno, kako se je v času presežkov upravljalo z milijoni in kakšno dediščino rešuje Borzen danes, ko denarja za eno najbolj priljubljenih spodbud zelenega prehoda skoraj ni več.
Kako je Borzen iskal “višje donose”?
Zgodbo o nenavadni finančni naložbi so pred časom razkrili kolegi s Financ. Državni Borzen je v letih 2023 in 2024 pri podjetju 3M Finance Matevža Marca skupaj naložil za 7,1 milijona evrov.
Borzen je poudarjal, da ni šlo za klasično posojilo, temveč za naložbo prostih sredstev z višjo ponujeno obrestno mero in posledično večjim donosom. To je bil sicer precejšnji odmik od običajne prakse: glavnino prostega denarja je Borzen namreč nalagal v bančne depozite in državne zakladne menice.
Toda “lov na višji donos” se je zapletel. Družba 3M Finance je zašla v težave, pri vračanju denarja Borzenu so začeli zamujati. Borzen je najprej sprožil izvršbo, konec junija pa vložil še predlog za prisilno poravnavo. Kolikšen del terjatve, če sploh, bo Borzen dobil nazaj, ni jasno.
Od kandidatke Svobode do vrha Borzena
Poglejmo, kdo je Borzen vodil v času, ko je bila sprejeta odločitev o milijonski naložbi.
Časovnica je presenetljivo zgoščena.
Mojca Kert je 24. aprila 2022 na državnozborskih volitvah kandidirala za Gibanje Svoboda. V volilnem okraju Ravne na Koroškem je prejela 4.324 glasov oziroma 29,03 odstotka.
Dober mesec pozneje je oblast prevzela vlada Roberta Goloba. Mandat je nastopila 1. junija 2022, že 3. junija pa je vlada kot skupščina Borzena razrešila tri dotedanje člane nadzornega sveta in imenovala nove. Novi nadzorniki so mandat nastopili naslednji dan.
In prav ta nadzorni svet je 4. avgusta 2023 za novo direktorico Borzena izbral Kertovo.
Njena povezava z Golobovim poslovno-političnim krogom ni bila zgolj strankarska. Pred prihodom na Borzen je bila direktorica B2B prodaje v Gen-I – družbi, ki jo je pred vstopom v politiko dolga leta vodil Golob.
Kertova je Borzen uradno prevzela 1. septembra 2023. Že decembra istega leta je podjetje 3M Finance prejelo prvih 5 milijonov evrov.
5 milijonov takoj po menjavi vodstva
Pri tem ni šlo zgolj za samostojno poslovno odločitev nove direktorice.
Po pravilih upravljanja mora namreč nadzorni svet Borzena direktorju dati soglasje k pravnim poslom o naložbenju sredstev, z izjemo nekaterih varnejših oblik, kot so na primer depoziti v evropskih bankah ali naložbe z državnim jamstvom.
Večmilijonska naložba pri zasebnem faktoring podjetju je torej potekala pod direktorico, ki je nekaj mesecev prej prišla iz Gen-I in pred tem kandidirala za Svobodo, ter s soglasjem nadzornega sveta, ki ga je Golobova vlada nastavila praktično takoj po prevzemu oblasti.
Po letošnji menjavi oblasti je nova vlada zamenjala tudi nadzornike Borzena. Toda ljudi je mogoče zamenjati precej hitreje kot posledice njihovih poslovnih odločitev. Terjatev do 3M Finance ostaja.
Električni avtomobili končno potegnejo – in zmanjka denarja
Medtem se je Borzen znašel pred povsem drugačnim problemom.
Država je letos za subvencioniranje nakupa električnih vozil zagotovila več deset milijonov evrov, zanimanje pa je preseglo pričakovanja. Subvencija za cenejši novi električni avto sega do 7.800 evrov, zato lahko njena ukinitev bistveno spremeni odločitev gospodinjstva, ki razmišlja o menjavi avtomobila.
Še več: sredstva kopnijo ravno v času, ko je slovenski trg električnih vozil po letih zaostajanja začel občutneje rasti.
Prav na ta paradoks je v svojem zapisu na omrežju X opozoril Jan Macarol, medijski ustvarjalec, ki se v svojih zapisih pogosto ukvarja z e-mobilnostjo. Slovenija ima po njegovih navedbah med vsemi avtomobili na cestah še vedno le okoli 2 odstotka električnih, pri novih registracijah pa smo se letos prvič približali evropskemu povprečju.
Po njegovi oceni zato država subvencij ne opušča po končanem prehodu na e-mobilnost, ampak prav v trenutku, ko je ta začel dobivati pravi zagon.
🤯Noro ogorčen! Butale so razglasile konec e-mobilnosti – 2 % električnih avtomobilov na cesti, 100 % zadovoljstvo na ministrstvu …
Gospod z Ministrstva za infrastrukturo Marko Dvornik je včeraj v oddaji 24UR Zvečer pred kamerami pri Slaku razglasil, da je prehod na…
— Jan Macarol (@JMacarolV) August 11, 2026
Aktualna Janševa vlada je nasedli posel s 3M Finance sicer podedovala, kot vse kaže pa za zdaj ni storila nič, da bi ob velikem zanimanju Slovencev pravočasno zagotovila nadaljevanje uspešne subvencijske sheme, ali pravočasno in jasno povedala, kaj jo bo nadomestilo.
2 odziva na “Razmišljate o električnem avtu? Za vas bo zmanjkalo subvencij, Borzen pa izterjuje milijone iz Golobove ere”
Se pravi, če sem prav razumel računico državljanov, je zadeva ta: če mi plačate avto bom ekološki, če pa ne, pa nič. Temu se reče korupcija. No, Demokrati, bo kaj?
Subvencioniranje odpraviti in pika!
Komentirajo lahko naročniki