Na levici nezadovoljni z Golobovim odnosom do dela. Danes je prišel v službo

“Svoboda ima težave s svojim predsednikom – Golob se aktivira samo, ko gre za medsebojno rivalstvo z Janšo.”

Tako je levičarski sociolog in predsednik visokošolskega sindikata Slovenije, Gorazd Kovačič diagnosticiral ključen problem nove leve opozicije desnosredinski koaliciji Janeza Janše. Nad Golobovo pasivnostjo, odsotnostjo iz parlamenta in drugih obveznosti ter pomanjkanjem ambicije prevzemanja vodstvene vloge v opoziciji, se zadnje obdobje pritožuje vse več levih mnenjskih voditeljev. 

Predsednik največje opozicijske stranke je denimo med poslanci z najnižjo prisotnostjo na glasovanjih v državnem zboru, do sedaj se je k razpravi oglasil zgolj trikrat, manjkal pa je tudi na nekaterih pomembnih glasovanjih, denimo prejšnji teden, ko bi na izredni seji morali ustanoviti dve opozicijski parlamentarni komisiji, a so bili preglasovani že pri dnevnem redu.

Danes se je situacija ponovila, Golob pa je vnaprej napovedal, da tokrat pride v službo. Kljub temu se je seja ponovno zaključila z neizglasovanim dnevnim redom. 

Manko voditeljstva v opozicijskih vrstah je ena glavnih kritik, ki predvsem s strani levih komentatorjev in mnenjskih voditeljev bolj ali manj glasno letijo proti Gibanju Svoboda in njenemu predsedniku kot prvaku največje opozicijske stranke.

“Na čelu opozicije mora biti politik z avtoriteto, ki mu ljudje zaupajo in sledijo, ko jih pozove. Opozicija bi se morala učiti opozicijskih tehnik od SDS, ki je zmožna mobilizirati volivce tudi za referendum, ki se tiče 50 oseb,” je denimo po navedbah Reporterja minule dni bil kritičen levičarski sociolog in sindikalist Gorazd Kovačič. “Medtem ko je SD na počitnicah, ima Svoboda največ težav s svojim predsednikom. Golob se praviloma aktivira samo takrat, ko gre za medsebojno rivalstvo z Janšo,” ugotavlja Kovačič ter dodaja, da politika proizvaja zgodbe na dnevni ravni, “pri Golobu pa še ni jasno, ali se sploh vidi v vlogi vodje opozicije, ki bi morala bolje izkoristiti nastope v parlamentu.”

Podobno kritični do Golobove pasivnosti so tudi komentatorji levo-liberalnega podcasta LD;GD. Antiša Korljan denimo meni, da Goloba, “glede na to, da ga ni videti nikjer,” dolgo ne bomo več gledali v državnem zboru, saj ga po njegovi oceni “politika v resnici ne zanima več prav zelo”. Opozoril je, da ga kot nekdanjega predsednika vlade ni bilo na proslavi ob dnevu državnosti. Pritegnila mu je tudi Nataša Briški, Aljaž Pengov Bitenc pa je dejal, da bi ga morda v poslanskih klopeh lahko obdržala možnost vzpostavitve “alternativne koalicije”.

Ni ga na sejah, če pa že, pa se ne oglaša

Robert Golob je delo izpustil iz rok praktično takoj, ko je postalo jasno, da z vodenjem vlade v novem mandatu ne bo nič. Že konec aprila smo opozarjali, da je v času opravljanja “tekočih poslov” izginil iz javnega delovanja in izpustil nekaj odmevnih mednarodnih dogodkov, za katere bi bilo pomembno, da bi se jih kot predsednik vlade udeležil. Denimo vrha EU na Cirpu, kjer so razpravljali o prihodnji evropski finančni perspektivi, ni ga bilo v parlamentu, izpustil je proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, itd. V približno tem času pa sta bila s Tino Gaber opažena na Lošinju.

Občutku odsotnosti človeka, ki bi moral voditi opozicijo, pritrjujejo tudi statistike parlamentarne aktivnosti, ki jih beleži spletna aplikacija parlameter.si. Golob je med poslanci z najmanj parlamentarnimi nastopi (v treh mesecih in 17. parlamentarnih sejah se je oglasil zgolj trikrat), sprožil je eno poslansko pobudo oz. vprašanje, udeležil se je zgolj 67 % glasovanj (manjkrat je glasovalo zgolj 7 poslancev, vsi razen dveh iz vrst leve opozicije), obenem pa je član zgolj enega parlamentarnega odbora – za zunanjo politiko (poslanci večjih strank so sicer člani treh ali štirih delovnih teles DZ).

Tako izgleda seznam Golobovih zadnjih parlamentarnih aktivnosti (ki pa še ne vključuje njegove prisotnosti na današnji sicer neizvedeni izredni seji):

Nekoliko pogosteje kot v poslanskih klopeh se Golob sicer pojavlja v kratkih videih na njegovih družbenih omrežjih, kjer lahko brez prisotnosti novinarjev (in morebitnih njihovih nadležnih vprašanj) pošilja v javnost svoja sporočila. Pomembnejše stvari, kot je napoved vlade v senci, ki jo v Svobodi napovedujejo za sredi septembra (globoko po dopustih torej), komunicira še preko paradnih informativnih oddaj Odmevi in 24ur zvečer.

Danes Golob vendarle prišel v službo, a …

Po nekaj kritikah na račun njegove odsotnosti je pred dnevi obljubil, da se bo udeležil sklica današnje izredne seje, na kateri bi v opoziciji skušali v drugo odrediti ustanovitev parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in novo komisijo o obvodnem financiranju političnih strank SDS in NSi. Tokrat je prišel, a njegova prisotnost ni bila dovolj za izglasovanje dnevnega reda, s čimer je vzpostavitev komisij preprečena oziroma odložena (Za dnevni red je glasovalo 37 poslancev, proti pa 46).

Posledično poslanci niso obravnavali tudi predloga zakona o dopolnitvah Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Tako kot prejšnja, je bila tudi ta parlamentarna seja zaključena v nekaj minutah.

V koaliciji se sicer manevra z glasovanjem proti dnevnemu redu seje poslužujejo, ker menijo, da bi morali z ustanavljanjem novih parlamentarnih preiskovalnih komisij počakati do odločitve Ustavnega sodišča v zvezi z referendumom o Zakonu o parlamentarni preiskavi oz. do njegovega razpleta, da bodo vse parlamentarne komisije delovale pod enakimi in pravno nespornimi pogoji. Opozicija in pravniki sicer opozarjajo, da je takšno početje koalicijske večine protiustavno.