Po potrditvi novele zakona o vladi se bodo začela uradna pogajanja za sestavo prihodnje koalicije, ki bo najverjetneje sestavljena iz SDS, trojčka NSi, SLS Fokus in Demokratov, z izvenkoalicijskim sodelovanjem stranke Resnica.
A dokler se vlada ne sestavi, aktualna vlada Roberta Goloba še vedno opravlja tekoče posle in vodi državo do prisege nove, na kar bo zagotovo treba počakati vsaj še nekaj tednov.
A Robert Golob je zadnje dni iz javnosti povsem izginil, ključni dogodki pa se dogajajo brez Slovenije. Udeležbo na vrhu voditeljev EU, kjer so govorili tudi o prihodnjem večletnem proračunu, je opravičil z obveznostmi v Državnem zboru, kjer še ni spregovoril niti besede, medtem se Sloveniji obeta največje znižanje Evropskih sredstev.
Na Cipru je v četrtek in petek potekal neformalni vrh voditeljev Evropske unije. Voditelji so se pogovarjali o geopolitični situaciji, vključno z razvojem dogodkov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ki predvsem z motnjami v dobavi energentov močno vplivajo tudi na celotno Evropo. Srečanja se je udeležil tudi Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ter ključni evropski partnerji na Bližnjem vzhodu, predstavniki Egipta, Jordanije, Libanona, ter Sveta za sodelovanje arabskih držav v Perzijskem zalivu (GCC).
Voditelji so dorekli podrobnosti glede 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini in 20-tega paketa sankcij zoper Rusijo ter razpravljali o okvirih mirovnega dogovora za Bližnji vzhod, vključno z zagotavljanjem varne in proste plovbe skozi Hormuško ožino. Spregovorili so tudi o alternativnih virih energije in obrambnih zmogljivostih Evrope.
Slika voditeljev držav EU na Cipru. Med njimi ni Roberta Goloba, ki je bil menda precej zaseden.
Na neformalnem zasedanju so se prvič lotili prihodnjega večletnega proračuna. Brez prisotnosti Slovenije.
Ko se je pogajal @JJansaSDS je 🇸🇮 dobila dodatna sredstva, zdaj pa … pic.twitter.com/CZVi5bPvqC
— Jana Gržinič (@JanaGrzinic) April 25, 2026
Slovenija največja poraženka prihodnje evropske finančne perspektive
Ključna točka vrha na Cipru pa je bila razprava o prihodnji večletni finančni perspektivi Evropske unije med leti 2028 in 2034 oz. predlogu Evropske komisije zanjo.
Uradni X profil vlade Republike Slovenije sicer opozarja, da je bil vrh na Cipru neformalne narave in da se na njem ne sprejemajo nobene odločitve, saj bodo dejansko odločali šele sredi junija. Zapis vlade je odgovor na kritiko Janeza Janše, ki opozarja, da bi predsednik vlade moral opravljati tekoče posle. Janša opozarja, na osnovi lastnih izkušenj iz preteklosti, da se vsebinski premiki dogajajo na neformalnih srečanjih, kar formalni vrh le potrdi.
Žal vi zavajate. Doslej sem se 3x (edini iz Slovenije) pogajal za 7 letne FPEU. Vedno je bil vsebinski premik in/ali dogovor dosežen na “neformalnih” srečanjih. Formalni @EUCouncil ga je zgolj potrdil. https://t.co/4v3Syr6nMq
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 25, 2026
Nazadnje je v času epidemije covida 19 prav pod Janševim vodstvom Slovenija tako izpogajala več denarja, kot ji je bilo sprva namenjeno.
Letos je situacija drugačna. Prav Sloveniji se obeta največji upad sredstev iz Evropske finančne perspektive, boj za denar iz katere predsednica Zbora regij Kata Tüttő za Euronews primerja kar s filmom Igre lakote. »Namesto sistema skupnih evropskih politik ima glavno vlogo nacionalno barantanje,« opozarja.
In pri tem barantanju Slovenije sploh ni zraven, saj našega predsednika vlade na vrhu sploh ni bilo. Morda tudi zato se Sloveniji obeta največji upad evropskih sredstev izmed vseh držav. 13 % manj bomo dobili po trenutnih projekcijah. Enako visok padec je doživela le še Irska.
Slovenske interese na vrhu je zastopal Emmanuel Macron, predsednik Francije, ki se mu prihodnje leto izteka zadnji mandat na tem mestu in ki tudi za Francijo ni dosegel dosti več. Francija si namreč lahko obeta 12 odstotni upad sredstev (skupaj z Italijo, Španijo, Portugalsko in Češko. Največji porrast si trenutno obetajo Luksemburg (27 %), Ciper (21 %), Malta in Estonija (3 %), Švedska (2 %) in Latvija (1 %).
Premier odsoten zaradi obveznosti v parlamentu, kjer ni spregovoril niti besede
Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle Robert Golob je svojo neudeležbo na vrhu na Cipru opravičil z razlago, da ima nujne obveznosti v Državnem zboru, kjer sta v četrtek in petek res potekali dve izredni seji. Državni zbor je obravnaval spremembe zakona o vladi, dolgotrajni oskrbi in prispevkih za socialno varnost.
Na seji, kjer je sicer manjkalo kar 27 poslank in poslancev, je Robert Golob glasoval za dnevni red in predlog Levice glede dolgotrajne oskrbe ter proti osnutku letnega poročila, ki je namenjeno spremljanju letnih fiskalnih zavez in izvajanja priporočil EU. Na seji ni spregovoril niti besede. Po podatkih Parlametra se sicer sploh od konstitutivne seje Državnega zbora še ni prijavil k besedi. Pri nobenem od glasovanj Golobov glas tudi ni bil odločilen.
Ta teden na zasedanju parlamenta Goloba ni.
Spustil proslavo, mrknil s socialnih omrežij
Robert Golob je izpustil tudi državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, kjer je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. Golob sicer rad hodi na partizanske proslave, letos smo ga tako videli kot slavnostnega govorca tako na Osankarici kot v Dražgošah. Drži pa, da se s predsednico republike redko na proslavah kažeta skupaj.
Neuradno tudi zato naj bi lani otvoritev Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici pripravili v dveh delih, kjer se je prvega udeležila samo Pirc Musarjeva, drugega pa samo Golob.
Tudi družbena omrežja para Golob-Gaber so nenavadno tiho. Tina Gaber Golob ni objavila nobene objave na Instagramu že od 20. marca, Robert Golob pa tudi ne razkriva, kje se nahaja zadnje dni. Prvomajske praznike sta sicer zakonca Golob pogosto izkoristila za dopust tudi v času, ko je Golobova vlada imela polna pooblastila, sta pa običajno tudi objavljala fotografije in posnetke, ki so razkrivali, kje sta. Prav tako so v medije pricurljale tudi fotografije koga od niju, ki so jih posneli počitnikarji na isti destinaciji, tokrat pa tudi teh fotografij ni.
Kje se nahaja premierski par, tako ni jasno. Pred dvema letoma sta šla na križarjenje s komiki, lani oddih na Majorki, zaradi katerega je Golob prav tako zgrešil vrh voditeljev pobude treh morij. Kot se dogaja tudi letos.
V Dubrovnik namesto Goloba Boštjančič
Včeraj in danes namreč v Dubrovniku na Hrvaškem poteka vrh voditeljev pobude Treh morij, v katero sodi tudi Slovenija. Srečanje držav, ki se raztezajo med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem je tako politične, kot tudi poslovne narave, že desetletje pa poteka na pobudo Hrvaške in Poljske.
Ključne teme srečanja so meddržavne investicije, tudi iz evropskih skladov, predvsem s področja transporta, energetike in digitalne infrastrukture, prav s poudarkom na večletno evropsko finančno perspektivo in sredstva, ki jih sodelujočih 13 držav lahko prejme iz nje. Srečanje so spremljali tudi predstavniki ZDA, Japonske in Italije. Hrvaška in Poljska sta na srečanju poudarili svojo vlogo tudi kot energetski vozljišči. Obe namreč povečujeta zmogljivosti svojih plinskih terminalov, prek katerih oskrbujeta tudi nekatere sosednje države.
Komentirajo lahko naročniki