Zgornji naslov morda res zveni precej vulgarno, ampak to ne pomeni, da ni resničen. Po podatkih strokovne literature ima sodobna plemenska svinja ob prasitvi med 18 in 21 % telesne maščobe, pitan prašič ob zakolu pa približno med 15 in 20 %. V evropski praksi se sicer kakovost prašiča praviloma ocenjuje po deležu pustega mesa in ne po skupnem odstotku telesne maščobe, a groba ocena ostaja podobna.
Primerjava je seveda bizarna in tudi ne popolnoma realna, saj temelji na podatkih, zbranih po različnih metodologijah in za različne namene, toda ostaja dejstvo, da ima povprečen Slovenec več telesne maščobe kot povprečna svinja ali prašič.
Slovenci postajamo narod odvečnih kilogramov
Raziskava, objavljena leta 2022, je namreč pri odraslih Slovencih izmerila povprečni delež telesne maščobe 24,3 odstotka; pri moških 19,8 odstotka, pri ženskah 26,8 odstotka, pri starejših pa so bile vrednosti občutno višje. Pri starejših ženskah je delež telesne maščobe dosegel 32,7 odstotka, pri starejših moških pa 23,0 odstotka. Razlikam med moškimi in ženskami seveda botrujejo predvsem biološke in hormonske razlike ter drugačna telesna sestava, ne pa večja požrešnost žensk.
Po podatkih NIJZ, ki prehranjenost odraslih spremlja z indeksom telesne mase (ITM), je imelo leta 2024 v Sloveniji 39 % odraslih normalno telesno maso, 39 % čezmerno telesno maso in 21 % debelost, kar pomeni, da je imel skoraj vsak šesti od desetih odraslih ITM nad 25. Tudi pri mladostnikih slika ni bistveno boljša: med slovenskimi 15-letniki jih je s čezmerno telesno maso ali debelostjo 31 % fantov in 18 % deklet, kar kaže, da je problem izrazit že pred odraslostjo. Tudi med državami EU slovenski mladostniki zasedajo zaskrbljujoče 4. mesto po deležu 15-letnikov s čezmerno telesno maso ali debelostjo.
Debelost je nacionalni problem
Sicer obstajajo kar konkretne razlike med regijami, vendar pa je tudi državno povprečje nadvse zaskrbljujoče. Najvišji delež debelosti je bil leta 2024 v Zasavski regiji, kjer je znašal 29,3 odstotka. Sledili sta Posavska regija z 23,9 odstotka in Pomurska regija s 23,5 odstotka, medtem ko je bil najnižji delež v Goriški regiji, kjer je znašal 14,7 odstotka.
Vendar pa težava ni le v debelosti, ampak tudi v čezmerni hranjenosti. Podatki kažejo, da je ta v Sloveniji še precej pogostejša od debelosti. Po zgoraj omenjeni raziskavi je bilo leta 2024 čezmerno hranjenih kar 39,1 odstotka odraslih Slovencev. Največ spet v Zasavski regiji (46,4 %), sledili sta Posavska (45,5 %) in Pomurska (44,8 %), najmanj čezmerno hranjenih pa je bilo v Osrednjeslovenski regiji (35,4 %) in Goriški (35,8 %).
Takšnih razlik seveda ni mogoče razlagati zgolj z osebnimi izbirami posameznikov, temveč tudi s širšim okoljem, v katerem ljudje živijo, delajo in se starajo.
Zanimivo je tudi razmerje med čezmerno hranjenostjo in debelostjo: po podatkih NIJZ delež čezmerno hranjenih odraslih od leta 2012 na ravni države ostaja razmeroma stabilen, medtem ko delež debelih narašča (z 15,4 odstotka leta 2012 na 20,7 odstotka leta 2024). To nakazuje, da se del prebivalstva iz območja čezmerne hranjenosti postopoma pomika v debelost.
Razlogi za debelost in čezmerno hranjenost
Debelost in čezmerna hranjenost sta seveda večplastni problem in nista posledica enega samega vzroka, temveč prepleta bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Med najbolj konkretne razloge sodijo premalo gibanja, sedeč način dela, pogosti prigrizki, prevelike porcije ter redno uživanje energijsko bogate hrane in sladkih pijač. Pomembno vlogo imajo tudi stres, pomanjkanje spanja, čustveno hranjenje, neurejen dnevni ritem in dejstvo, da je nezdrava hrana pogosto najhitrejša, najcenejša in najlažje dostopna izbira. K tveganju dodatno prispevajo starost, hormonske spremembe, nekatera zdravila, nižji socialno-ekonomski položaj ter okolje, ki ljudem otežuje zdrave navade.
Posledice prekomerne teže
Debelost in čezmerna hranjenost povečujeta tveganje za vrsto resnih bolezni in slabšo kakovost življenja. Povezani sta z večjo verjetnostjo za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, nekatere vrste raka, bolezni sklepov ter težave s plodnostjo. Pogosteje ju spremljajo tudi utrujenost, slabši spanec, več bolečin, manjša gibljivost ter psihične stiske. Posledice zato niso le osebne, ampak tudi družbene in gospodarske, saj pomenijo več bolniških odsotnosti, večje breme za zdravstveni sistem in slabšo splošno vitalnost prebivalstva. O tem na portalu Iskreni.net zelo jasno spregovori tudi profesor na Fakulteti za šport in vodja nacionalnega programa SLOfit, dr. Gregor Starc:
— Spremljamo (@spremljamo_tw) August 26, 2025
Slovenci smo vse bolj debeli. To ni več le zasebna težava posameznikov, ampak nacionalni problem. Ne gre samo za videz ali osebno zadovoljstvo, temveč za vprašanje, kakšen narod postajamo: vitalen in prodoren ali utrujen, počasen in okoren. Družba, ki vse več zaužite energije pretvarja v odvečne kilograme namesto v ustvarjalnost in življenjsko moč, dolgoročno slabi samo sebe.
Zato te težave ne bodo rešili ponudniki čudežnih diet, zdrave prehrane in fitnes programov, ampak šele resen, premišljen in večplasten nacionalni program, ki bo segel od družinske vzgoje in šolstva do urbanizma, preventive, prehranske politike in kulture vsakdanjega gibanja in življenja.
2 odziva na “Povprečna slovenska svinja ima manjši delež telesne maščobe kot povprečen Slovenec”
Zelo koristen članek, ki primerja pač živa bitja – človeka in živali.
Včasih smo vsi imeli doma tudi prašiča in bolj kot je bil debel, bolj je bila gospodinja ponosna, saj je tako imela dovolj masti za vsakdanjo kuho.
Sedaj smatramo res besedi svinja, kot negativno, v zgodovini pa je bilo gledano, kot dobra hrana za družino, tako kot je bila pomembna tudi krava, ki je dajala mleko. Krava je bila vedno zelo cenjena.
Pa naj povem še basen, kako se pogovarjata krava in svinja. Svinja je dejala, kravi: “Kako ti zavidam, ker te imajo vsi ljudje tako radi in te spoštujejo – ker jim daješ mleko. Jaz pa ljudem dajem vse – celo svoje telo, ko me ubijejo. Pa mi – vsi nespoštljivo pravijo SVINJA”. Pa ji krava odgovori: “Ti daš vse šele ko umrješ, jaz pa jim dajem postopoma mleko, ko še živim.”
Taki članki so mi všeč. Govorijo realnih problemih .
Kako je kaj v Evropi in S Ameriki? Verjetno, da smo v trendu.
Če pogledamo po trgovinah in reklamah pa raznih medijih, smo v času še nikdar videnega obilja. Hrana se ponuja na vsakem koraku. Vsi kupujejo in se bašejo še po cesti med tem, ko hodijo. Kava “to go” in še vse drugo. Gledam kako se po končanem pouku ( osnovna šola) veliko otrok zapodi v trgovino kjer si kupujejo sladkarije in drugo. Vsak drugi med njimi predebel. V razredu nas je bilo 30+. Niti eden ni bil debel. Samo enemu smo rekli bajsi, pa še ta je bil bolj pikničen, kot debel. Tudi ni bilo nikogar med nami, ki bi imel denar, da bi šel sam v trgovino. Tega enostavno ni bilo. Tudi na misel nam ni prišlo. Med ženskami v času, ko smo se fantje začeli zanimati zanje, ni bila niti ena sama debela. So imele razne postave, a debela ni bila nobena. Danes ? Kako si bodo našle partnerja? Vse življenje bo trpela njena samopodoba. Pri otrocih so seveda edini krivci starši, ki bodo pričakovali, da bo družba s svojimi inštitucijami reševala njihovo neodgovorno vzgojo. Ni realno za pričakovati, da bo kdo od teh otrok shujšal. To je skoraj misija nemogoče.
Mogoče bi bil dober ukrep, da bi se hrana enormno podražila. Če ne drugega, bi jo vsaj pričeli spoštovati namesto, da jo odmetavamo v rjave kante. A vlada v nastajanju govori o znižanju cen hrane. Tudi vse druge po tej degenerirani Evropi.
Komentirajo lahko naročniki