Povprečna slovenska svinja ima manjši delež telesne maščobe kot povprečen Slovenec

Zgornji naslov morda res zveni precej vulgarno, ampak to ne pomeni, da ni resničen. Po podatkih strokovne literature ima sodobna plemenska svinja ob prasitvi med 18 in 21 % telesne maščobe, pitan prašič ob zakolu pa približno med 15 in 20 %. V evropski praksi se sicer kakovost prašiča praviloma ocenjuje po deležu pustega mesa in ne po skupnem odstotku telesne maščobe, a groba ocena ostaja podobna.

Primerjava je seveda bizarna in tudi ne popolnoma realna, saj temelji na podatkih, zbranih po različnih metodologijah in za različne namene, toda ostaja dejstvo, da ima povprečen Slovenec več telesne maščobe kot povprečna svinja ali prašič.

Slovenci postajamo narod odvečnih kilogramov

Raziskava, objavljena leta 2022, je namreč pri odraslih Slovencih izmerila povprečni delež telesne maščobe 24,3 odstotka; pri moških 19,8 odstotka, pri ženskah 26,8 odstotka, pri starejših pa so bile vrednosti občutno višje. Pri starejših ženskah je delež telesne maščobe dosegel 32,7 odstotka, pri starejših moških pa 23,0 odstotka. Razlikam med moškimi in ženskami seveda botrujejo predvsem biološke in hormonske razlike ter drugačna telesna sestava, ne pa večja požrešnost žensk.

Po podatkih NIJZ, ki prehranjenost odraslih spremlja z indeksom telesne mase (ITM), je imelo leta 2024 v Sloveniji 39 % odraslih normalno telesno maso, 39 % čezmerno telesno maso in 21 % debelost, kar pomeni, da je imel skoraj vsak šesti od desetih odraslih ITM nad 25. Tudi pri mladostnikih slika ni bistveno boljša: med slovenskimi 15-letniki jih je s čezmerno telesno maso ali debelostjo 31 % fantov in 18 % deklet, kar kaže, da je problem izrazit že pred odraslostjo. Tudi med državami EU slovenski mladostniki zasedajo zaskrbljujoče 4. mesto po deležu 15-letnikov s čezmerno telesno maso ali debelostjo.

Debelost je nacionalni problem

Sicer obstajajo kar konkretne razlike med regijami, vendar pa je tudi državno povprečje nadvse zaskrbljujoče. Najvišji delež debelosti je bil leta 2024 v Zasavski regiji, kjer je znašal 29,3 odstotka. Sledili sta Posavska regija z 23,9 odstotka in Pomurska regija s 23,5 odstotka, medtem ko je bil najnižji delež v Goriški regiji, kjer je znašal 14,7 odstotka.

Vendar pa težava ni le v debelosti, ampak tudi v čezmerni hranjenosti. Podatki kažejo, da je ta v Sloveniji še precej pogostejša od debelosti. Po zgoraj omenjeni raziskavi je bilo leta 2024 čezmerno hranjenih kar 39,1 odstotka odraslih Slovencev. Največ spet v Zasavski regiji (46,4 %), sledili sta Posavska (45,5 %) in Pomurska (44,8 %), najmanj čezmerno hranjenih pa je bilo v Osrednjeslovenski regiji (35,4 %) in Goriški (35,8 %).

Takšnih razlik seveda ni mogoče razlagati zgolj z osebnimi izbirami posameznikov, temveč tudi s širšim okoljem, v katerem ljudje živijo, delajo in se starajo.

Zanimivo je tudi razmerje med čezmerno hranjenostjo in debelostjo: po podatkih NIJZ delež čezmerno hranjenih odraslih od leta 2012 na ravni države ostaja razmeroma stabilen, medtem ko delež debelih narašča (z 15,4 odstotka leta 2012 na 20,7 odstotka leta 2024). To nakazuje, da se del prebivalstva iz območja čezmerne hranjenosti postopoma pomika v debelost.

Razlogi za debelost in čezmerno hranjenost

Debelost in čezmerna hranjenost sta seveda večplastni problem in nista posledica enega samega vzroka, temveč prepleta bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Med najbolj konkretne razloge sodijo premalo gibanja, sedeč način dela, pogosti prigrizki, prevelike porcije ter redno uživanje energijsko bogate hrane in sladkih pijač. Pomembno vlogo imajo tudi stres, pomanjkanje spanja, čustveno hranjenje, neurejen dnevni ritem in dejstvo, da je nezdrava hrana pogosto najhitrejša, najcenejša in najlažje dostopna izbira. K tveganju dodatno prispevajo starost, hormonske spremembe, nekatera zdravila, nižji socialno-ekonomski položaj ter okolje, ki ljudem otežuje zdrave navade.

Posledice prekomerne teže