Svetovna vojaška poraba je lani dosegla nov zgodovinski rekord , kar 2.887 milijard dolarjev (približno 2,9 bilijonov). To je enajsto zaporedno leto rasti, kaže sveže poročilo Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI). Čeprav je letni porast znašal »le« 2,9 odstotka (manj kot 9,7 odstotka leto prej), gre za najvišji delež vojaških izdatkov v svetovnem BDP od leta 2009 – kar 2,5 odstotka.
Glavni motor rasti sta bili Evropa in Azija, kjer so države zaradi vojn, geopolitične napetosti in strahu pred zmanjšano ameriško podporo močno okrepile proračune za obrambo. Zunaj ZDA je svetovna vojaška poraba poskočila celo za 9,2 odstotka.
Evropa v oboroževalni dirki
Evropska poraba se je povečala za kar 14 odstotkov na 864 milijard dolarjev – najhitreje od konca hladne vojne. Rusija je kljub vojni v Ukrajini povečala izdatke za 5,9 odstotka na 190 milijard (7,5 odstotka BDP), Ukrajina pa za 20 odstotkov na 84,1 milijard, kar predstavlja neverjetnih 40 odstotkov njenega BDP. Med članicami Nata je izstopala Nemčija z 24-odstotno rastjo na 114 milijard (2,3 odstotka BDP, prvič nad 2 odstotki po letu 1990), medtem ko je Španija porabo dvignila za 50 odstotkov na 40,2 milijarde in prav tako presegla 2-odstotno mejo.
Raziskovalci SIPRI opozarjajo, da evropske države hkrati iščejo večjo samozavest v obrambi in se odzivajo na pritisk ZDA za večje »delitev bremena« znotraj zavezništva.
Azija in Kitajska nadaljujeta modernizacijo
V Aziji in Oceaniji je poraba narasla za 8,1 odstotka na 681 milijard, kar je največje letno povečanje po letu 2009. Kitajska, druga največja vojaška sila, je izdatke dvignila za 7,4 odstotka na 336 milijard; to je že 31. zaporedno leto rasti. Japonska je dosegla 62,2 milijarde (1,4 odstotka BDP, največ po 1958), Tajvan pa 18,2 milijarde z 14-odstotno rastjo zaradi kitajskih vojaških vaj okoli otoka.
ZDA: začasen upad, a veliki načrti
Združene države ostajajo daleč največji porabnik s 954 milijardami dolarjev, a so zabeležile 7,5-odstotni upad, predvsem zato, ker lani niso odobrile novih večjih paketov pomoči Ukrajini. Vendar strokovnjaki SIPRI napovedujejo, da bo upad kratkotrajen: kongres je za 2026 že odobril več kot bilijon dolarjev, Trumpov proračunski predlog za 2027 pa sega celo do 1,5 bilijona.
Tri največje sile, ZDA, Kitajska in Rusija, so skupaj porabile 1.480 milijard, kar je 51 odstotkov celotne svetovne porabe.
Bližnji vzhod in drugod
Na Bližnjem vzhodu je poraba ostala skoraj nespremenjena (218 milijard, +0,1 odstotka). Izrael je po prekinitvi ognja v Gazi nekoliko zmanjšal izdatke, a so še vedno skoraj dvakrat višji kot pred vojno. V Afriki je poraba narasla za 8,5 odstotka, predvsem zaradi Nigerije.
SIPRI opozarja da rast vojaške porabe odraža globoko negotovost, ki se kaže z vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, v rivalstvu velikih sil ter strahu pred morebitnim zmanjšanjem ameriške vloge. »Države se odzivajo na krize in dolgoročne cilje z obsežnim oboroževanjem,« je dejala raziskovalka Xiao Liang. Vse kaže, da se bo trend nadaljeval tudi v 2026 in pozneje.
Komentirajo lahko naročniki