Kako do lastnega doma v času norih cen?

Glede na raziskave smo Slovenci pri reševanju stanovanjskega vprašanja izraziti tradicionalisti: večina bi nas najraje živelo v lastni hiši na podeželju.

A kdor v tem času išče lasten dom, se ob visokih cenah verjetno redno drži za glavo, zato v članku ponujamo nekaj možnih alternativ doživljenjskemu kreidtu, ki so lahko v pomoč tistim, ki bi radi prišli do lastnega doma na nekoliko bolj alternativen način.

Gurs o »norih cenah«: cene stanovanj so se od 2020 dvgnile za 80 %

Geodetska uprava v najnovejšem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu v lnskem letu ugotavlja, da se je tudi lani pri nas nadaljevala rast cen nepremičnin: stanovanja so se podražila za 11 odstotkov, hiše pa za 10. V Ljubljani je tako povprečna cena rabljenega stanovanja prebila mejo 5000 evrov na kvadratni meter, na ravni države pa prvič 3000.

Gors ugotavlja, da so od l. 2020 stroški zemljišč za stanovanjsko gradnjo višji za skoraj 60 %, stroški gradnje so se dvignili za skoraj 50 odstotkov, cene stanovanj pa so za skoraj 80 odstotkov. V Ljubljani denimo cene 20 let starih stanovanj ponekod že dosegajo ceno 9700 evrov na kvadratni meter. Gurs tako opozarja da gre za “nore cene stanovanj”, ki “pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja”.

Gurs zaenkrat opaznega znižanja cen nepremičnin pri nas ne pričakuje, zato v nadaljevanju predstavljamo nekaj alternativnih možnosti gradnje.

Kakšne so možne alternative?

Kolektivna gradnja

Takšna gradnja ljudem s podobnimi željami omogoča, da skupaj na eni lokaciji zgradijo dom. Prihranek pri gradnji je precejšen, saj si lahko mnogo stroškov delijo.

Pred leti je pri nas zaživela Platforma za kolekivno gradnjo Coinhub, ki ljudem organizirano ponuja takšno gradnjo. Njihov cilj je združiti skupino posameznikov, parov ali družin, ki se dogovori za skupno parcelo. Ta se razdeli na enote, vsak pa gradi svojo hišo – a skupaj organizirajo celoten projekt: skupen je lahko arhitekt, komunalni priključki, koordinacija izvajalcev. Rezultat je nižja cena posamezne enote in soseska, kjer si sosede izberejo sami. Izzivt e možnosti je najti skupino resnično motiviranih sogradbincev z enakimi roki, podobnimi finančnimi možnostmi in enako vizijo.

A za takšno gradnjo ni potrebna posebna platforma, tudi mlada družina lahko poišče družino (ali več njih) s podobnimi željami, s katero gre skupaj v gradnjo. Je pa v tem primeru potreben jasen, notarsko overjen dogovor, v katerem so definirane podrobnosti.

Skupen nakup večje hiše

Podobna možnost je skupinski nakup večje dvostanovanjske hiše, kjer je po nakupu potrebno urediti etažiranje.

Situacija je najbližje življenju v bloku, le da je stanovalcev manj in se je o vsem lažje dogovoriti. Priporočljivo je pisno urediti, kako se delijo stroški skupnih delov in kdo odloča o večjih posegih.

Modularna gradnja: izjemno hitro od načrta do vselitve

Medtem ko klasična gradnja hiše traja najmanj leto dni, montažna pa je postala že skoraj enako draga kot klasična, je na trgu vse več zanimanja za modularno gradnjo.

Ta temelji na posameznih, vnaprej pri proizvajalcu pripravljenih prostorskih enotah, ki se na lokaciji sestavijo v kompleten objekt. Vsak modul je samostojna enota, ki jo je mogoče kombinirati v vse tri dimenzije in sestaviti že v nekaj dneh. Hkrati pa je takšno hišo mogoče po potrebi dograditi. Modularna hiša po podatkih na spletu na ključ stane okvirno med 700 in 1.200 evri na kvadratni meter.

Pri podjetju Hrovat iz Domžal, kjer takšne hiške izdelujejo, tako poleg prodaje takšnih hiš začenjajo tudi s ponujanjem najema modularnih hiš. Ideja je, da bodo uporbnikom hišo pripeljali na dvorišče njihovih staršev ali na njihovo parcelo, oni pa bodo lahko v tej najeti hiši živeli pet let, nato pa jo odkupili, podaljšali najem ali hišo vrnili. Gre za rešitev za tiste, ki imajo parcelo, nimajo pa denarja za gradnjo oz. možnosti pridobitve posojila.

Obnova

To je ena najdaljših poti do lastnega doma, pa vendar: na trgu, posebej na podeželju, obstajajo priložnosti, ki jih mnogi spregledajo: starejše, neobnovljene hiše, ki jih prodajajo pod tržnim povprečjem, ker zahtevajo vlaganje, vikendi in zidanice, ki jih je možno obnoviti in dograditi, prazni skednji, hlevi, kašče in kozolci, ki bi lahko postali čudovit nov dom.

Pred nakupom je smiselno angažirati gradbenega inženirja ali arhitekta za pregled konstrukcijskega stanja. Vlaga v temeljih, razpoke v nosilnih stenah ali stara električna napeljava so lahko dražje od prihranka na kupnini. Hkrati se je smiselno pozanimati o izvedljivosti spremembe namembnosti (če poslopje še nima statusa bivalnega objekta), preveriti komunalne priključke in morebiten status kulturne dediščine (ki lahko bistveno omeji obnovitvene posege). Tudi obnove se je seveda mogoče lotiti skupaj s še kakšnim soinvestitorjem oz. bodočim sostanovalcem.

V zadnji reviji Praznična so predstavili zgodbo mlade družine, ki si je dom ustvarila v starem seniku, zaščitenem kot kulturna dediščina. Objekt, ki bi ga prej mnogi podrli, si sedaj marsikdo želi ogledati tudi od znotraj. Inovativna obnova je bila tudi večkrat nagrajena.

Sobivanje s skrbjo za stare

Slovenija se stara. Mnogi starejši živijo v hišah, ki so prevelike zanje, otroci ne živijo v bližini, starejši pa si ne želijo v dom. Na drugi strani so mladi brez nepremičnine, ki pa so pripravljeni pomagati in v zameno za bivanje in dolgoročno perspektivo skrbeti za starejše. Kar nekaj mladih na ta način skrbi za svoje stare starše ali starše, takšno sobivanje pa je mogoče tudi širše. Vseeno pa ta pot ni za vsakogar. Zahteva empatijo, dolgoročno zavezanost, medsebojno zaupanje in spoštovanje ter notarsko urejen dogovor.

Pravno ureditev takšnega odnosa skupaj z več drugimi informacijami s področja dedovanja v zadnji naročniški oddaji na portalu Iskreni razloži odvetnik mag. Tomaž Pisk.

Imate še kakšen predlog? Zapišite ga v komentar!