Na avstrijskem Gradiščanskem se po poročanju avstrijskih medijev razpleta resna okoljska in zdravstvena zgodba. V več kamnolomih naj bi namreč pridobivali material, onesnažen z azbestom, in ga nato prodajali kot povsem običajen gradbeni material, denimo pesek ali gramoz. Oblasti so zaradi suma neposredne nevarnosti že ukrepale in zaprle štiri kamnolome. Enega v Oberpullendorfu ter tri v okolici Oberwarta.
Dolga leta so se med lokalnim prebivalstvom pojavljale govorice, da naj bi prah iz kamnolomov povzročal resne zdravstvene težave, tudi raka. Doslej so te trditve veljale za nepreverjene, zdaj pa se zdi, da so vendarle imele realno podlago. Deželne oblasti so namreč v okviru uradnih inšpekcijskih pregledov novembra lani odvzele vzorce tal in prodajanih gradbenih materialov. Analize so v vseh pregledanih vzorcih potrdile visoko prisotnost azbesta.
»Rezultati jasno kažejo, da tveganja za zdravje posameznikov, zlasti zaposlenih in strank, ni mogoče izključiti,« navaja Kronen Zeitung izjavo deželne vlade. “Zaradi ugotovljene neposredne nevarnosti je bilo zaprtje kamnolomov nujno in takojšnje. Obrati bodo ostali zaprti, dokler nevarnost ne bo v celoti odpravljena, prizadete stranke pa bodo o tem uradno obveščene s strani upravljavcev kamnolomov.”
Azbest v Avstriji prepovedan že dolgo
Azbest je snov, ki je zaradi svoje rakotvornosti v Avstriji prepovedana že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Posebej nevarno je vdihavanje azbestnih vlaken, ki se lahko sproščajo pri rudarjenju, drobljenju ali mletju kamnin. Čeprav v trdni, vezani obliki velja za manj nevarnega, že nizke ravni izpostavljenosti predstavljajo tveganje za zdravje. Vdihavanje najmanjših azbestnih delcev povzroča brazgotinjenje pljuč in deluje rakotvorno.
Za zdaj ni jasno, kje vse je končal domnevno onesnažen material. Mediji poročajo, da naj bi se uporabljal kot pesek in gramoz za poti, vrtove, dovoze in celo pokopališča v okoliških skupnostih. Obstaja tudi sum, da je bil material raztresen.
Novica je povzročila veliko zaskrbljenost, tako med prebivalci kot med zaposlenimi v kamnolomih. Ti se ne bojijo le za svoja delovna mesta, temveč tudi za svoje zdravje. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da se posledice izpostavljenosti azbestu pogosto pokažejo šele po dolgih letih, ko je za preventivo že prepozno.
V Sloveniji azbest ni nevaren
Če bi bil, vaš sosed ne bi imel drvarnice pokrite z njim in ne bi v vsakem naselju ali ulici ležal lepo zložen počasi propadajoč kupček (ali dva) azbestnih plošč, katerega prah veter raznaša daleč naokrog. Še ne tako dolgo nazaj so pri nas marsikje iz zdrobljenih azbestnih plošč posipavali makadamske ceste. Pred leti smo ga odlagali tik ob meji s Hrvaško. Ne, ni jim bilo všeč.
Evropska unija je uporabo azbesta ter njegovo pridobivanje, proizvodnjo in predelavo prepovedala že pred leti. V Avstriji je prepovedan že od 1990. V Sloveniji od 2003, prepoved pa ne vključuje azbesta, ki je že v uporabi (NIJZ, 2015). Azbest kot gradbeni material tako še vedno ostaja močno prisoten v starejših objektih, ponekod je tudi še celo v vodovodnih ceveh. Njegovo odstranjevanje predstavlja velik izziv, saj je postopek zahteven, drag in ob nepravilnem ravnanju tudi nevaren.
Avstrijci odstranjevanje azbesta strogo regulirajo, nadzorujejo in subvencionirajo, v Sloveniji pa poteka zelo razpršeno in brez jasne nacionalne strategije. Avstrija aktivno spodbuja prebivalce k varni odstranitvi z javnimi sredstvi, Slovenija pa odgovornost večinoma prelaga na posameznike in tudi sam nadzor je pogosto pomanjkljiv.
Na papirju so stvari sicer rešene, a stanje na terenu kaže, da nimate toliko prst na rokah, kot ima povprečen slovenski kraj azbestnih streh. In ni videti, da bi se to kmalu izboljšalo. Sistematičnega pregleda in analize tal v kamnolomih pa prav tako nimamo. In zato tudi problema očitno ne.
Komentirajo lahko naročniki