V državnem zboru je danes potekala razprava o interventnem zakonu tretjega bloka, ki prinaša znižanje davkov na več področjih, od osnovnih živil in energentov, do razbremenitve normirancev in razvojne kapice pri plačilu prispevkov od najvišjih plač.
Predlagatelji utemeljujejo, da gre za nujen razvojni preobrat od države, ki obremenjuje, k državi, ki spodbuja delo, podjetništvo in konkurenčnost. Predstavniki strank dosedanje leve koalicije pa v njem prepoznavajo nepremišljen in ideološki ukrep, ki bi oslabil javne finance in socialno državo, koristi pa bi imel predvsem bogatejši sloj.
Poslanci so s 47 glasovi za in 21 proti ocenili, da je predlog intervencijskega zakona za razvoj Slovenije primeren za nadaljnjo obravnavo.
Iz večurne razprave zakona v prvem branju smo izbrali pet najbolj udarnih citatov, ki najbolje na kratko povzemajo argumente ene in druge strani ter jih pokomentirali.
Jernej Vrtovec, NSi/SLS/Fokus: “ta zakon je signal, da politični preobrat, ki se je zgodil, sledi tudi razvojni preobrat, ki ga Slovenija potrebuje.”
Komentar zanima.me: Predlagatelji strank tretjega bloka (trojček + Demokrati + Resni.ca) legitimnost vloženega zakona utemeljujejo na politični spremembi, ki so jo volivci večinsko potrdili na državnozborskih volitvah 22. marca. In res, že v predvolilnih soočenjih sta bila glede gospodarskega programa vidna 2 koncepta: gospodarski in davčni koncept dosedanje koalicije, ki je napovedoval kontinuiteto zastavljene smeri, in koncept treh tedaj opozicijskih strank in zunajparlamentarne Resni.ce, ki so zagovarjali drugačno razvojno pot. Vloženi interventni zakon odseva njihova stališča, ki so na volitvah zmagala z 48 glasovi proti 40.
Tamara Kozlovič, Svoboda: “Pred nami je ideološki manifest desnice, napisan v korist kapitala in zapakiran v besedno zvezo za razvoj Slovenije. To ni zakon za ljudi, ki vsak dan ostanejo, v petek zjutraj gredo v proizvodnjo, šolo, bolnišnico, dom starejših, trgovino, na gradbišče ali za volan.”
Komentar Zanima.me: Argumentacija nasprotnikov zakona temelji na dveh ključnih sporočilih: da gre za zakon za bogate, ne pa za običajne ljudi, ter da bo predvideno zniževanje davkov zvrtalo dodatno proračunsko luknjo. Slednji argument je vsebinski in zdrži tudi strokovno presojo – da bo dodaten izpad prihodkov v stroškovno predimenzioniranem proračunu v letu 2026 problem, izpostavljajo tudi ekonomisti. Predstavniki bivše koalicije se za nenadzorovano rast državnih izdatkov zaradi njihovih “predvolilnih bombončkov”, ki proračun potiskajo v presežni primanjkljaj, ne sekirajo, od prihajajoče oblasti pa vendarle pričakujejo, da bo bo finančno bolj vzdržna od njih samih.
Prvi argument – da gre za zakon za bogate, ne vzdrži vsebinske presoje, saj gre za populistični slogan, ki igra na zavist “običajnega človeka” ter socialistično logiko “pridnih delavcev in pogoltnih kapitalistov.” Večina ukrepov, tudi stroškovno najtežjih, je v korist širšega kroga državljanov (tako zaposlenih kot študentov in upokojencev), manjšina (razvojna kapica) je v korist najbolj produktivnim in najbolj plačanim kadrom.
Katja Kokot, Resni.ca: “Socialna politika ni samo pomoč takrat, ko človek ostane brez dela, socialna politika je tudi to, da država naredi vse, da delo sploh ostane.”
Močno socialno državo lahko podpira le močno gospodarstvo. Govor poslanke Resnice Katje Kokot: pic.twitter.com/HReyKPlzat
— Spremljamo (@spremljamo_tw) April 29, 2026
Komentar Zanima.me: Izbrani citat sicer zelo pronicljive poslanke Resni.ce Katje Kokot je najmočnejši odgovor na očitek levih strank o “nagrajevanju najbogatejših” z uvedbo razvojne kapice za plačilo prispevkov pri 7.500 evrih. Kokotova je imela v mislih selitve bolje plačanih služb – uprav velikih podjetij, IT sektorja in podobnih branž, ki ljudem ponujajo najvišje plače in prispevajo največ davkov v proračun, v sosednje države – najbolj na Hrvaško, pa tudi v Italijo, Madžarsko ter korak naprej v Srbijo.
Slovenija je po statistikah OECD najbolj obdavčena država pri nadpovprečnih plačah v OECD, kar praktično pomeni na svetu, zato se uprave korporacij, ko iščejo regionalne sedeže, kljub drugim prednostim kot so ugodna geografska lega in urejena država, Slovenije izogibajo. Prihajajoča oblast želi to spremeniti in uvedba razvojne kapice je prvi korak k temu.
Asta Vrečko, Levica in Vesna: “Bodoča desna koalicija je že predlagala Zakon o vladi, ki združuje resor gospodarstva in dela, torej kapital in delavske pravice pod isto streho, dvig minimalne plače in na drugi strani zahtevanje po nižanju delavskih pravic in minimalne plače … Gre za ideologijo, ki ne postavlja v spredaj človeka, ampak kapital, ki ne postavlja v središče politike blaginje ljudi, ampak dobičke.”
Komentar Zanima.me: Tudi Asta Vrečko iz Levice z drugimi, ostrejšimi besedami od kolegice Kozlovičeve ponavlja isti argument – da prihajajoča vlada dela za bogato elito in ne za navadnega človeka. Pikro bi lahko pripomnili, da torej za tiste, ki volijo Levico, saj so običajni, delovni ljudje, večinoma volivci desnosredinskih strank.
V Levici so še posebej kritizirali priključitev “dela” k ministrstvu za gospodarstvo, v čemer skozi prizmo razrednega boja, ki je eden od ideoloških podstati te stranke, vidijo konflikt, seveda na račun delavcev. A kot pričajo zgodbe uspešnih podjetij, gresta napredek in razvoj, ki prinašata blaginjo vsem (in ne le peščici) z roko v roki le, kadar obstaja sožitje med delodajalcem in delavci. Prav zato je združitev tako “kapitala” kot “dela” (če uporabimo levo terminologijo) lahko tudi priložnost za razvojni preboj, ki ga Slovenija kot srednje produktivna družba tudi potrebuje.
Mojca Žnidarič, Demokrati: “država, ki kaznuje nadpovprečno produktivno delo, ne more pričakovati nadpovprečnega razvoja.”
Komentar Zanima.me:Poslanka Demokratov je v enem stavku zadela bistven problem Slovenije, ki je dediščina predežno levičarskih vlad v zadnjih tridesetih letih, na 45 let podlage. Ne samo, da je splošna obdavčitev delovnega človeka v Sloveniji 6. najvišja na svetu, temveč je obdavčitev najbolj produktivnih (in tudi najbolje plačanih) še višje.
Lahko nadaljujemo po izbrani poti levih vlad, če se sprijaznimo s tem, da bomo proizvodno okolje za podjetja s sedeži v okoliških državah, začenši s Hrvaško. Lahko pa tudi sami poskusimo obdržati najbolj produktivne panoge, brez odganjanja z dragonskimi davki in demagogijo o “bogatih kapitalistih”, ki stiskajo “običajnega delavca”. In prav to logiko odseva obravnavani zakon.
Izsek iz Tedenskega Safarija na to temo:
– nižji DDV na osnovna živila in del energentov,
– boljši pogoji za normirance,
– uvedba študentskega in mikro espeja,
– polni plača in pokojnina za zaposlene upokojence,
– odprava omejitev dela zdravnikov,
– razvojna kapica,
– nižja dohodnina za oddajanje premoženja v najem, dodatno znižana za oddajanje mladim,
– ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske espeje,
– zamrznitev zakona o gostinstvu,
– spremembe pri regresnih zahtevkih ZZZS.
Komentirajo lahko naročniki