Današnja izredna seja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bi morala prinesti prvo resno soočenje o predlogu interventnega zakona za razvoj Slovenije, a se je končala še pred vsebino. Zapletlo se je že pri potrjevanju dnevnega reda, zato razprave sploh ni bilo. Kljub temu pa so stališča, izrečena že v preteklih dneh in ob robu seje, razkrila globok razkol med gospodarstvom in sindikati, današnji sestanek pa se vidi kot eden od mnogih v nizu epilogov tega razkola.
Predsedujoči ESS Mitja Gorenšček je pojasnil, da zakon ni prišel po “pravi poti”, zato pogoji za obravnavo niso bili izpolnjeni. Sindikati so želeli poglobljeno razpravo, delodajalci pa bi pristali na hitrejšo obravnavo v obliki mnenja. “Pravila ESS tega trenutno ne predvidevajo,” je dejal Gorenšček, socialni partnerji pa so se na koncu strinjali le, da pravila v prihodnje preučijo.
V senci proceduralnega zapleta pa ostaja bistvo: zakon, ki predvideva davčne razbremenitve, nižji DDV na osnovna živila in t. i. razvojno kapico, že zdaj sproža ostre odzive. Predlagatelj Janez Cigler Kralj iz vrste NSi, ki je skupaj s stranko Resni.ca in Demokrati v okviru t. i sredinskega trojčka tudi predlagala spremembe, na seji sploh ni prišel do besede, kar dodatno simbolizira zastoj dialoga.
Razprava je bila sicer že več dni na to temo burna . Predstavnik obrtnikov Blaž Cvar je že včeraj v oddaji Odmevi na RTV SLO poudaril, da “je treba v času krize odtegniti davčni pas in pustiti gospodarstvu, da diha”. Po njegovem bi razbremenitve najprej spodbudile rast, šele nato pa omogočile financiranje socialnih pravic. Ob tem zavrača očitke o proračunski luknji: “Ne gre za znižanje, ampak za izenačevanje davkov.”
Na drugi strani sindikati svarijo pred posledicami. Branimir Štrukelj, predsednik sindikata SVIZ je v soočenju s Cvarom poudaril , da “zniževanje davkov ni razvojna politika, ampak neoliberalni mit”, ki povečuje razlike in ogroža javne storitve. Po njegovih besedah zagovorniki ukrepov ne pojasnijo, “kje bodo vzeli denar za izpad”.
Spomnimo, sindikati so znižanju davkov nasprotovali že v času prejšnje Janševe vlade, ko je ta dvignila dohodninsko olajšavo in zaposlenim zagotovila večje neto plače.
Podobno opozarja tudi Andrej Zorko, ki poudarja, da trenutne razmere, vlada brez polnih pooblastil in nepopolno konstituiran parlament, dodatno otežujejo socialni dialog.
Seja ESS tako ni ponudila odgovorov, je pa jasno pokazala, da bo razprava o razvojnem zakonu dolga in politično napeta. Do takrat ostaja odprto ključno vprašanje ali bo zakon omogočil zagon gospodarstva usodno posegel v temelje socialne države ali kaj tretjega.
Komentirajo lahko naročniki